Uroš Urbanija v četrtek na čelo TV Slovenija – Se Urbaniji obeta najkrajši mandat na čelu nacionalke?
Generalni direktor RTV-ja Slovenija Andrej Grah Whatmough je programskemu svetu na začetku junija predlagal, da poda predhodno soglasje k obema prijavljenima kandidatoma za direktorja Televizije Slovenija, tako Patriku Greblu kot Urošu Urbaniji. Po zadnjih informacijah naj bi programski svet v četrtek na čelo nacionalke ustoličil Uroša Urbanijo.
Ocene mandatov (1-5) generalnih direktorjev RTV in direktorjev TVS v zadnjih 20ih letih:
2001-2006: Štakul/Menart – 4/3
2006-2010: Guzej/Možina – 4/3
2010-2014: Filli/Lombergar – 3/4
2014-1017: Filli/Bizilj – 2/3
2017-2021: Kadunc/Gorščak – 3/2
2021- Grah Whatmough & Co. – 1/1— bojan krajnc (@bojan_krajnc) July 6, 2022
RTV Slovenija je vnovični razpis za direktorja TV Slovenija objavil 22. junija, potem ko je programski svet dan prej zavrnil kandidaturo športnega novinarja Urbana Laurenčiča. Nacionalna televizija je brez direktorja s polnimi pooblastili vse od razrešitve Natalije Gorščak s tega mesta avgusta lani.
Programski svet Radiotelevizije Slovenija (RTVS) bo jutri na izredni seji obravnaval predlog generalnega direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha, naj poda predhodno soglasje k imenovanju na mesto direktorja nacionalne televizije za oba prijavljena kandidata, tako Patrika Grebla kot Uroša Urbanijo. Končno odločitev bo sprejel sam, je napovedal.
Greblo v predlaganem programu dela navaja, da bo prvi program Televizije Slovenija (TVS) še naprej ostal osrednji nacionalni televizijski program z najširšim obsegom vsebin in najširšim ciljnim občinstvom. Drugi program TVS je medtem tradicionalno namenjen športnim prenosom, z ostalimi vsebinami pa bodo skušali pritegniti gledalce v aktivnih letih, pri čemer bo poudarek na dokumentarnih oddajah in na hibridnih oddajah z informativnimi in razvedrilnimi vsebinami.
Urbanija pa meni, da je pomembna evalvacija programa. Priprave programsko-produkcijskega načrta se je treba po njegovih besedah lotiti s pregledom dosežkov preteklega obdobja, pri čemer je treba upoštevati več področij od vloženih virov preko gledanosti do priložnosti za nadgradnjo. Program pa je treba ocenjevati tudi sproti, je poudaril. Podajanje vsebin je treba okrepiti tudi preko mobilnega telefona, prav tako je ključno okrepiti dostop in vidnost spletne TV, je navedel.
Programski svet bo po izredni seji nadaljeval redno sejo, ki so jo prekinili 21. junija. Med temami, ki so še ostale, so denimo kadri v televizijskem informativnem programu.
Kolegij predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič pa je včeraj odločil, da bo DZ obravnaval vladni predlog novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), s katerim naj bi depolitizirali RTVS, po nujnem postopku. .
Vlada, ki je predlagala obravnavo predloga novele zakona o RTVS po nujnem postopku, želi tako preprečiti težko popravljive posledice za delovanje države. Stanje na RTVS je namreč po besedah ministrice za kulturo Aste Vrečko “izjemno alarmantno”. Kot je ministrica ocenila v petek, bi bil lahko predlog v primeru obravnave po nujnem postopku obravnavan in sprejet v DZ že do poletja.
Za obravnavo po nujnem postopku so glasovali v koaliciji, medtem ko so bili v SDS proti. V NSi se seje niso udeležili.
Vladni predlog, ki je po njenem pojasnilu nadgradnja že vloženega koalicijskega predloga novele, bi vodenje, upravljanje in nadzor namesto sedanjima programskemu in nadzornemu svetu prepustil enotnemu svetu RTVS, ki bi štel 17 članov. Zdajšnji programski svet ima 21 članov.
Zaposleni bi iz svojih vrst izbrali pet članov, preostalih 12 članov pa bi na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik države, DZ, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, Informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja ter varuh človekovih pravic.
Predlog kot posvetovalno telo sveta RTVS predvideva uvedbo finančnega odbora, ki ga bo sestavljalo pet članov, strokovno usposobljenih in z delovnimi izkušnjami na finančnem področju. Člane bi imenoval svet RTVS na predlog ministrstev za finance in za kulturo, sveta delavcev RTVS, Združenja nadzornikov Slovenije in Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.
Javni zavod bi po predlogu vodila in upravljala uprava, ki bi jo sestavljali štirje člani, vodil pa bi jo predsednik uprave. En član uprave bi bil delavski direktor. Obstoječim mestom direktorjev radia in televizije pa bi dodali mesto direktorja digitalnih vsebin.
O kratki zgodovini dosedanjega zakona o RTV, pol leta po imenovanju prve vlade Janeza Janše, ko je državni zbor julija 2005 sprejel nov zakon o RTV Slovenija, ki ga je skupaj z nekaterimi sodelavci pripravil poslanec SDS Branko Grims je v dosjeju pisal portal Pod črto marca 2021.
https://podcrto.si/vpliv-sds-na-televizije-1-del-kje-se-je-jansa-zgledoval-po-orbanu/