(V ŽIVO) “Ljudska koalicija” z referendumom nad novelo zakona o nalezljivih boleznih – Začetek zbiranja podpisov za razpis referenduma o spremembah zakona o vladi 1. septembra
Vodstvo DZ je za začetek zbiranja podpisov za razpis referenduma o spremembah zakona o vladi določilo 1. september. Pobuda za razpis referenduma, ki so jo v preteklem tednu vložili v SDS, izpolnjuje zahtevane zakonske pogoje. 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov se bo iztekel 5. oktobra, so za potrdili v kabinetu predsednice DZ.
SDS je v preteklem tednu v parlamentarni postopek vložila podpise za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o spremembah zakona o vladi, po katerem bi vlado sestavljala še tri nova ministrstva, in sicer ministrstvo za solidarno prihodnost, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter ministrstvo za podnebje in energijo.
V največji opozicijski stranki takšne spremembe zakona o vladi ocenjujejo kot problematične, tudi zato ker bi dodatna ministrstva prinesla dodatne stroške. Ključna utemeljitev za pobudo za zakonodajni referendum pa je bila po njihovih navedbah “nepopisna šlamastika” vlade Roberta Goloba z naftnimi derivati.
Za razpis referenduma bodo sicer pobudniki morali v 35 dneh zbrati 40.000 podpisov. Rok se bo iztekel 5. oktobra, teči pa bo začel 1. septembra. Referendumska zakonodaja namreč določa, da če koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev, pade v čas med 15. julijem in 31. avgustom, predsednik DZ določi rok, ki začne teči 1. septembra.
Po izteku tega roka za zbiranje podpisov ima pobudnik sedem dni za vložitev s podpisi podprte zahteve v DZ. Če je ta popolna, ima nato še DZ sedem dni časa, da z odlokom razpiše referendum.
Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor trideset dni in ne več kakor leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot petinštirideset dni od dneva razpisa referenduma, sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.
Na zakonodajnem referendumu sicer volivci odločajo o potrditvi zakona, ki ga je sprejel državni zbor, pred njegovo razglasitvijo.
Državni zbor lahko razpiše zakonodajni referendum tudi, če to zahteva najmanj tretjina poslancev, SDS jih ima 27.
Datum za izvedbo referenduma za zdaj še ni znan, v SDS pa bi tega izvedli sočasno z jesenskimi bodisi lokalnimi bodisi predsedniškimi volitvami.
Če bi pobudnikom uspelo zbrati zadostno število podpisov za razpis referenduma in bi z referendumsko pobudo uspeli, pa bi to pomenilo, da DZ v skladu z zakonodajo eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne bi smel sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev. Tako bi se oblikovanje vlade, kot si jo je zamislila aktualna vladajoča koalicija strank Gibanje Svoboda, SD in Levica, zamaknilo še vsaj za eno leto.
Predstavniki t. i. ljudske koalicijepa so danes popoldne v DZ vložili pobudo za razpis referenduma o nedavno sprejeti noveli zakona o nalezljivih boleznih z več kot potrebnimi 2500 podpisi, so sporočili iz omenjene koalicije. Kritični so predvsem do “netransparentne in pred javnostjo načrtno umaknjene obravnave in izglasovanja” zakona.
Novela strožje kot doslej omejuje vlado pri vseh tistih ukrepih, ki bi lahko posegali v osnovne pravice posameznika. DZ se bo sprva seznanjal z morebitnimi vladnimi epidemičnimi ukrepi, pri podaljševanju ukrepov nad 30, 60 ali 90 dni pa bo o njih tudi glasoval.
Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih so pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije, v zakonodajni postopek pa vložili koalicijski poslanci s prvopodpisano Janjo Sluga (Svoboda).
Predstavniki Ljudske koalicije, ki združuje več skupin in gibanj, med drugim Združenje za naravni razvoj otrok, Gibanje Zdrava družba in Maske dol so kritični do obravnave novele po skrajšanem postopku.
Po njihovih navedbah so v DZ vložili trikrat več podpisov kot je potrebnih za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o nalezljivih boleznih. Zato menijo, da mora oblast slišati takšno pobudo in jo tudi upoštevati. V današnji izjavi za medije so poudarili, da je “vse, kar se danes dogaja, odraz moči ljudstva, ki ga politike že več kot dve leti in pol ne spoštuje”.
Ena izmed predstavnic koalicije Esmeralda Vidmar je danes v izjavi za medije še pozvala premierja Roberta Goloba, da opravi dialog s celotno civilno družbo in pripravijo celostno prenovo zakona o nalezljivih boleznih, ki ga bo DZ obravnaval po rednem postopku, ob tem pa opravil tudi širšo javno razpravo.
Če bo danes pobuda vložena v skladu z zakonom, bo predsednica DZ določila rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma. DZ referendum razpiše, če pobudnik predloži podpise podpore najmanj 40.000 volivcev.
Če bi pobudnikom uspelo zbrati zadostno število za razpis referenduma in bi z referendumsko pobudo uspeli, pa bi to pomenilo, da DZ v skladu z zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne bi smel sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev. To bi najbrž pomenilo, da bi v veljavi ostal trenutni zakon o nalezljivih boleznih, ki pa je, glede na ugotovitev ustavnega sodišča, v neskladju z ustavo.
Ustavno sodišče je namreč junija lani ugotovilo, da je del zakona o nalezljivih boleznih, ki pooblašča vlado, da prepove oziroma omeji gibanje in zbiranje, v neskladju z ustavo. Posledično so bili neustavni tudi epidemiološki vladni odloki v delu, v katerem so bili sprejeti na tej podlagi. Ustavno sodišče je zato DZ naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh mesecih, česar pa DZ za zdaj še ni storil.
A pobudniki referenduma so prepričani, da novela zakona “odpravlja neustavnost z neustavnostjo” oz. neustavnosti ne odpravlja, pač pa jo uzakonja.
Med pobudniki referenduma sicer ni stranke Resni.ca, v kateri so v preteklosti ostro nasprotovali ukrepom za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. ot so za medije pojasnili v stranki, sprejeto novelo ocenjujejo kot slabo, a v dani politični situaciji rešitve v referendumski pobudi ne vidijo.
