Izjava Roberta Goloba za BBC, da je “večina prebivalcev na Zahodnem Balkanu naklonjena prizadevanjem Rusije,” je naletela na burne reakcije – Kaj je v resnici povedal Robert Golob – TOPNEWS.si

Izjava Roberta Goloba za BBC, da je “večina prebivalcev na Zahodnem Balkanu naklonjena prizadevanjem Rusije,” je naletela na burne reakcije – Kaj je v resnici povedal Robert Golob

1. julija 2022
Izjava Roberta Goloba za BBC, da je “večina prebivalcev na Zahodnem Balkanu naklonjena prizadevanjem Rusije,” je naletela na burne reakcije – Kaj je v resnici povedal Robert Golob

Predsednik vlade Robert Golob je bil včeraj gost v živo na BBC World News. Govoril je o dogovorih z vrha Nata in njegovi širitvi, (ne)stabilnost Zahodnega Balkana, evropski ideji, pa tudi o izzivih, povezanih s Kitajsko in sodelovanjem z njo.

https://twitter.com/vladaRS/status/1542519978313646087

 

 

Golob je odgovarjal na  vprašanja novinarja BBC-ja  o zahodnobalkanski regiji in Kitajski. Ker je soseščina Slovenije tradicionalno razumljena kot nestabilna, srbska vlada pa je po Lowenovih besedah precej blizu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, je novinarja zanimalo, ali Ljubljano skrbi, da bi Rusija destabilizirala Zahodni Balkan.

“Nobena država ali prebivalstvo v Evropi ni imuna do tega, kar se dogaja, in to je informacijska vojna, ki jo bojuje Rusija,” je povedal Golob. Kot je dejal, so deli prebivalstva na Zahodnem Balkanu naklonjeni stališčem Moskve, a ne vlade. “Treba je neposredno nagovoriti vlade, jih poslušati in z njimi kovati načrte aktivnosti, ki jih bodo približale evropskim stališčem,” je povedal in dodal, da govorimo o “krhkem ravnovesju, ki ga moramo iskati”. Naklonjenost prebivalcev regije do Rusije je po njegovem treba upoštevati, ne pa ignorirati. “Narativa je zelo pomembna,” je poudaril.

Slovenski premier pravi, da je “večina ljudi na Zahodnem Balkanu na strani Rusije, še posebej Slovenci”. To je očitno napačno povsod v regiji, razen v Srbiji. Res bizarna trditev je za portal  klix.ba Goloba povzel Jasmin Mujanović, kar je na družbenih omrežjih sprožilo precej polemike.  “Velik del prebivalstva Zahodnega Balkana je naklonjen ruski stvari, ” je Mujanovića popravil Luka Lisjak in dodal:  “Ampak ja, v tem trenutku je predvsem slovansko prebivalstvo na Balkanu precej na strani Rusije. To je nekaj, kar moramo upoštevati; problem ne bo izginil, če si zatiskamo oči.”
To so izjave, kontekst pa je bil, kot je dejal, boj proti “informacijski vojni, ki jo vodi Rusija”.

https://twitter.com/llisjak/status/1542560126741221378

“Manjši popravek: pri ponovnem branju besedila ugotavljam, da je premier rekel “Slovani” ne “Slovenci” (tj. Sloveni ne Slovenci), a kljub temu je njegova trditev še vedno napačna. Razen če ima zapleteno pripombo o tem, da so Srbi največja južnoslovanska etnična skupina,” se je kasneje popravil Jasmin Mujanović.

Premier Robert Golob  je v uradni izjavi po vrhu Nata v Madridu  dejal, da Slovenija je pripravljena v okviru krepitve Natove obrambne in odvračalne drže, o kateri so se dogovorili voditelji, sodelovati predvsem tam, kjer lahko največ prispeva. To je po njegovih besedah Zahodni Balkan, ki ga Nato ob usmerjenosti na vzhod Evrope ne sme prezreti.

“Izrazili smo jasno pripravljenost, da delujemo primarno tam, kjer lahko največ damo,” je Golob odgovoril na novinarsko vprašanje o vlogi Slovenije pri krepitvi obrambne in odvračalne drže Nata.

Obenem je Slovenija na vrhu opozarjala na to, da je pravilno, da je Nato usmerjen na vzhod Evrope, vendar pa je enako pomembno, da se ne prezre “našega mehkega trebuha, to je Balkana”. Tam je Slovenija tudi bolj prisotna in usposobljena, je poudaril premier.

“Tako, da jaz verjamem, da en slovenski vojak na Zahodnem Balkanu prispeva bistveno več kot isti slovenski vojak na nekem drugem področju, ki ga manj pozna,” je ponazoril.

Golob je pojasnil še, da je akcijski načrt za okrepitev Natove obrambne in odvračalne drže, v katerem bo tudi ocena, kdo lahko največ prispeva na določenem območju, še v pripravi.

Voditelji Nata so namreč v sredo na vrhu v Madridu potrdili krepitev obrambne in odvračalne drže, ki bo temeljila na treh elementih. Prvi je okrepitev prisotnosti, ki med drugim vključuje okrepitev bojnih skupin v nekaterih vzhodnih državah članicah na raven brigad. Drugi je več vnaprej nameščene opreme, tretji pa so enote, ki bodo doma, a bodo določene za delovanje na določenem območju v drugi državi, je v sredo pojasnil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.

Nato namerava število svojih sil za hitro odzivanje s trenutnih okoli 40.000 povečati na več kot 300.000. Te dodatne sile bodo po pričakovanjih Stoltenberga pripravljene prihodnje leto. To je le del odziva zavezništva na vojno v Ukrajini.

Slovenski premier Golob pa ob tem poudarja, da se morajo posamezne članice Nata tudi na to vojno odzivati na tistih področjih, kjer lahko največ doprinesejo.

“To zagotovo pomeni, da bo morala Slovenija temeljito pretehtati svojo obrambno in varnostno doktrino, vendar vedno znotraj Nata, ker samo znotraj Nata in skozi enotnost vseh članic Nata smo lahko uspešni pri soočanju z bodočimi izzivi,” je poudaril.

Slovenija se bo tako po premierjevih besedah v okviru zavezništva posvetovala tudi pri pripravi načrta za povečanje proračunskih sredstev za obrambo, ki ga namerava vlada pripraviti v prihodnjih mesecih.

“Ne bomo premišljali izključno samo znotraj ozkega okvirja Slovenije in Slovenske vojske, ampak bomo razmišljali širše – nenazadnje so temu zavezništva tudi namenjena – in poiskali najboljše poti, kako lahko prispevamo k temu, da imamo ob povečanih sredstvih tudi bistveno več varnosti,” je poudaril premier.

https://twitter.com/uredu/status/1542637444130127873

“Veste, starejši se spomnimo, da se včasih Slovencem reklo “Zahodni Balkanci”, tako da je tule za vsak primer sing along, pa malo vadite.🥃,” je vse skupaj na Twitterju komentiral Tomaž Štih.

https://twitter.com/Libertarec/status/1542578494886055937

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.