(V ŽIVO) Predstavitev knjige kardinala Franca Rodeta z naslovom “Vse je dar” – Rode priznava, da se ni držal “gospodovega priporočila”: “Svetega ne dajajte psom, in svojih biserov ne mečite svinjam, da jih ne pomendrajo z nogami in se nato obrnejo ter vas raztrgajo”

V ljubljanski nadškofiji so predstavili novo knjigo spominov in avtobiografijo tretjega slovenskega kardinala Franca Rodeta z naslovom Vse je dar. Knjiga je izšla na dan kardinalove 25. obletnice škofovskega posvečenja in na 716 straneh z več kot 1600 osebnimi imeni predstavlja dokument časa, zgodovine in kardinalovega cerkvenega delovanja.
Rode v avtobiografiji med drugim pripoveduje o notranjih doživetjih, pomembnih srečanjih in dogodkih ter razgaljanju mladostnih sanj in želj. V zapisih o poznejših letih pa daje težo predvsem pripovedi svojim službam v cerkvi. “Nisem zlatnik, da bi vsem ugajal, neodvisnost od javnega mnenja mi daje svobodo osebnega dojemanja stvari in ljudi in pogum lastne besede,” se glasi kardinalov zapis iz knjige. Kardinal Rode je izrazil upanje, da bo njegovo pričevanje, v katerem se ne ogne niti hudih medijskih obtožb, »pri večini sprejeto vsaj z razumevanjem, če ne s simpatijo. Bog daj.«

Kardinal je na predstavitvi povedal, da ljubljanski škofje niso veliko pisali o sebi ter da se je sam s to pripovedjo izpostavil in tudi malo tvegal. Svoje življenje, ki je zajeto v knjigi, je opisal kot zgodbo Slovenca, ki leta 1945 odide iz domovine, pristane v Argentini, študira v Rimu in Parizu ter se šele kasneje vrne v domovino. Kljub povratku tudi nadaljnja leta ostane razpet med službami v Vatikanu in Ljubljani.

“Mislim, da se škofje redko izpovedujejo,” je pritegnil k poslušanju zbrane kardinal Rode: “Denimo, da hodijo k spovedi, a da se javno izpovedujejo, pa je bolj redko.” Izpostavil je tri svoje predhodnike na čelu ljubljanske škofije: “Nekaj je o sebi pisal Tomaž Hren, veliko škof Anton Jeglič – pa vendar ne toliko o sebi kot o župnikih in politikih, škof Vovk je opisoval poročila z njegovih srečanj in nočnih pogovorih na OZNI. Drugače pa mislim, da slovenski škofje niso veliko pisali o sebi.« Kardinal je dejal, da se zaveda, da se je s pisanjem »izpostavil, in vem, da tudi malo tvegam. A vse, kar sem zapisal, je iskreno moje. Seveda pa vsega škof o sebi ne more povedati: zaradi diskretnosti, zaradi modrosti ali da ne bi ranil drugega.« Ko je pisal spomine, piše v uvodu, je imel pred očmi prijaznega, ideološko neobremenjenega, razgledanega in zrelega bralca, ki življenje in ljudi presoja iz neke globine, modro in trezno, brez zamer in zavisti, če mogoče, z dobrohotnim nasmeškom. Verjamem, da so slovenski bralci taki, a ne vsi. Zato se ne bi čudil nizkim udarcem, puritanskim obsodbam in farizejskim zgražanjem.” Se pač nisem držal,  “Gospodovega priporočila” je dejal Rode: “Svetega ne dajajte psom, in svojih biserov ne mečite svinjam, da jih ne pomendrajo z nogami in se nato obrnejo ter vas raztrgajo”. Kljub temu je izrazil upanje, da bo njegovo pričevanje, v katerem se ne ogne niti hudih medijskih obtožb, “pri večini sprejeto vsaj z razumevanjem, če ne s simpatijo. Bog daj.”

Današnji pogovor s kardinalom je vodil pater Edvard Kovač, ki je Rodeta označil za velikega cerkvenega in tudi kulturnega poznavalca. Pogovarjala sta se o pomembnosti in lepoti slovenskega jezika, ki ga kardinal označuje za jezik bližine in srca. Rode je kot poliglot, ki tekoče govori pet jezikov, izpostavil lepoto slovenske poezije ter izpostavil pesnika Dragotina Ketteja in slovensko jezikovno posebnost – dvojino. Govorila sta tudi o kardinalovi ljubezni do glasbe, predvsem do skladateljev, kot so Friedrich Chopin, Franz Schubert in Claudio Monteverdi, glasba katerih je tesno spremljala nastajanje njegove avtobiografije.

Kardinal je ob koncu dogodka povedal, da v knjigi opiše tudi veliko svojih sodelavcev, omeni namreč več kot 1600 osebnih imen. Ker pa jih ostaja še zelo veliko, je na vprašanje Kovača o nadaljnjem pisanju odgovoril, da bi z veseljem popisal še ostale.

Vsem, ki so sodelovali pri nastajanju knjige, se je zahvalila tudi ravnateljica celjske Mohorjeve družbe Tanjo Ozvatič, glasbeno pa sta dogodek spremljala operna pevka Andreja Zakonjšek Krt in Primož Krt. Za duhovništvo se je odločal sredi dvomov in »notranjih viharjev«. Franc Rode opisuje občutke praznine in osamljenosti, krizo vere… Več v predstavitvi knjige, ki smo jo  prenašali v živo na Topnews.si in Toptv.si