Mineva sto dni od začetka vojne v Ukrajini – Moskva meni, da bodo zaradi delnega embarga na uvoz ruske nafte trpeli Evropejci

Danes mineva sto dni, odkar je ruski predsednik Vladimir Putin 24. februarja sprožil invazijo na Ukrajino z besedami, da gre za posebno vojaško operacijo “za demilitarizacijo in denacifikacijo” zahodne sosede. Po prvih napovedih, da bodo ruske sile v le nekaj dneh prevzele nadzor nad državo, sta se zdaj obe strani znašli v vojni izčrpavanja.

Za mnoge Ukrajince je trenutna invazija le podaljšek oboroženih spopadov, ki so izbruhnili v začetku leta 2014 in se končali z rusko priključitvijo Krima. Podoben scenarij se je takrat obetal v regijah Lugansk in Doneck, kjer so separatisti razglasili neodvisnost, a se je fronta po mednarodnem posredovanju ustalila.

Oktobra lani se je Rusija odločila presekati status quo. Ob meji z Ukrajino je začela kopičiti enote, oblasti pa so objavile vrsto zahtev, med drugim, da naj se zveza Nata odreče nadaljnjemu širjenju. V Natu so te zahteve zavrnili, Putin pa je 24. februarja odredil napotitev vojakov v Ukrajino.

Kljub splošnemu pričakovanju, da bo ruska vojska hitro porazila ukrajinske sile, se to ni zgodilo. Po petih tednih vojne je Rusija opustila obleganje Kijeva, kmalu zatem pa so v javnost prišla poročila, da so v kijevskem predmestju Buča našli veliko število trupel civilistov.

Ruska vojska se je po začetnih ponižujočih porazih in počasnemu napredovanju v okolici Kijeva in na severu države aprila osredotočila na “popolno osvoboditev” Donbasa. Po skoraj stotih dneh vojne je tako ruska ofenziva zdaj videti bolj usklajena.

Ruske sile so si zagotovile kopenski most med Donbasom in Krimom, ki ga bodo Ukrajinci težko osvobodili. Po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega pa naj bi Rusija sedaj nadzirala že petino ozemlja Ukrajine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ruska invazija je za seboj že pustila daljnosežne posledice. Razmere so prerasle v humanitarno krizo, spremenile so svetovno prehransko in energetsko varnost ter sprožajo vprašanja o strukturi globalne varnosti.

Potem ko so voditelji EU v začetku tedna dosegli politični dogovor o šestem svežnju sankcij proti Rusiji, vključno z delnim embargom na uvoz ruske nafte, so članice dosegle še dogovor na tehnični ravni, je francosko predsedstvo Svetu EU zapisalo na Twitterju. Dogovor so dosegle, potem ko so s seznama sankcioniranih oseb umaknili patriarha Kirila.

Voditelji članic EU so v ponedeljek na vrhu v Bruslju dosegli dogovor o delnem embargu na uvoz ruske nafte v EU, ki bo sprva vključeval le nafto, uvoženo po morju. Začasno pa bo izvzeta surova nafta, dobavljena po naftovodih. EU dve tretjini ruske nafte uvozi po morju, tretjino pa po naftovodih.

Kot je na Twitterju zapisalo francosko predsedstvo Svetu EU, bo do konca leta dejansko prekinjenega 92 odstotkov uvoza nafte iz Rusije. Nemčija in Poljska sta namreč napovedali, da se bosta prav tako do konca leta odpovedali nafti, ki jo prejmeta po severnem kraku naftovoda Družba.

Embargu je najostreje nasprotovala Madžarska, ki je zahtevala posebna zagotovila. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je pojasnil, da je to povezano predvsem s tveganjem za motnje v dobavi. “Če pride do tega (…), bomo sprejeli ustrezne ukrepe za zagotovitev varnosti dobave,” je poudaril.

A ta zagotovila očitno za Madžarsko niso bila dovolj, da bi dokončno podprla sankcije. Zahtevala je, da se na seznam oseb, za katere veljajo sankcije EU, ne uvrsti patriarha ruske pravoslavne cerkve Kirila. Patriarha po poročanju tujih tiskovnih agencij, ki se sklicujejo na neimenovane vire, ni na potrjenem seznamu.

Madžarski minister za zunanje zadeve Péter Szijjártó je po navedbah tiskovnega predstavnika madžarske vlade na Twitterju sporočil, da je Madžarska bíla “dolgo bitko, a da je bilo vredno.” Naftovodi so bili izvzeti, odstranjeno je bilo ime patriarha Kirila, paket pa je zdaj skladen z madžarskimi nacionalnimi interesi, je zapisal tiskovni predstavnik Zoltan Kovacs.

Danes so tako stalni predstavniki držav članic pri EU dogovor o šestem svežnju sankcij in embargu dosegli še na tehnični ravni. Članice imajo do petka čas, da po pisnem postopku potrdijo sankcije.

EU bo v okviru šestega svežnja sankcij iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov Swift izključila še tri ruske in eno belorusko banko, tudi največjo rusko banko Sberbank. Na ruskem bančnem trgu ima ta okoli 37-odstotni delež. Poleg tega bodo v EU prepovedali oddajanje še trem ruskim državnim televizijam. Unija obenem uvaja prepoved zagotavljanja storitev na področjih računovodstva, revizije in svetovanja ruski vladi in pravnim osebam, ustanovljenim v Rusiji.

Ruske oblasti so danes opozorile, da bodo po uvedbi delnega embarga na rusko nafto zaradi vojne v Ukrajini trpeli zlasti evropski potrošniki. “Zaradi teh odločitev bodo trpeli predvsem evropski potrošniki, v Evropski uniji pa se lahko pojavi velik primanjkljaj naftnih proizvodov,” je opozoril podpredsednik ruske vlade Aleksander Novak.

Po njegovih besedah se bo trg na sankcije EU prilagodil v šestih do osmih mesecih, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Rusija pa medtem že načrtuje povečanje proizvodnje nafte po padcu v marcu in aprilu. “Maja smo že delno obnovili proizvodnjo. Junija bo okrevanje še večje,” je še dejal.

The EU’s ban on most Russian oil imports could hurt the country, but it may also drive up already high oil prices for other nations, hurting the global economy and enriching energy companies. https://t.co/rsjYDRlBpJ

— The New York Times (@nytimes) June 2, 2022

Ameriška vlada je včeraj uvedla nove sankcije proti Rusiji, ukrep pa je tokrat večinoma namenjen proti izogibanju doslej že uvedenih sankcij zaradi napada na Ukrajino. Na seznamu sankcij je tokrat več ruskih oligarhov in vladnih uradnikov, ki so tesno povezani z režimom predsednika Vladimirja Putina.

Med njimi je milijarder Aleksej Mordašov, pa tiskovna predstavnica ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova, zaplenjeno je tudi več statusnih simbolov novodobnih ruskih bogatašev, kot so luksuzne jahte.

State Department se je ob tem pohvalil, da se rusko gospodarstvo opoteka pod težo mednarodnih sankcij, pri čemer je iz države pobegnilo okrog tisoč ameriških in drugih tujih podjetij.

V letošnjem letu se pričakuje dvoštevilčni padec ruskega BDP ter okrog 20-odstotna inflacija. To sicer številnim državam uspeva tudi brez kakšnih večjih mednarodnih sankcij, kot jih je deležna Rusija, škoda pa še zdaleč ni primerljiva s tisto, ki jo trpi Ukrajina.

S sankcijami so tokrat ZDA posebej privile Putinovega finančnega posrednika Sergeja Rodulgina in člane njegove družine, ter preprodajalce jaht, med drugim podjetje Imperial Yachts.

Na seznam tistih, ki nimajo dostopa do ameriških ali drugih tujih tehnologij in programske opreme, pa so uvrstili 71 posameznikov in organizacij.

State Department poudarja, da so ZDA doslej zaradi ruske agresije v Ukrajini uvedle sankcije proti več kot 1000 posameznikom in več kot 300 organizacijam ali podjetjem.