Ohlajanje in utrujenost stare celine glede Ukrajino, saj enotnost EU pri poskusu uvedbe embargu na rusko nafto razpada – EU še vedno brez dogovora o prepovedi uvoza ruske nafte

Veleposlanikom držav članic EU v nedeljo ni uspelo doseči dogovora o šestem svežnju sankcij proti Rusiji, novo srečanje je predvideno v ponedeljek zjutraj pred začetkom posebnega vrha o Ukrajini.

Nemški minister za gospodarstvo je zaskrbljen, ker  enotnost Evropske unije  razpada. Nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck je v nedeljo izrazil zaskrbljenost zaradi “razpada” enotnosti Evropske unije pred vrhom, na katerem bi razpravljali o ruskem naftnem embargu in načrtu za odpravo odvisnosti od ruske energije.

“Po začetku ruskega napada na Ukrajino smo videli, kaj bi se lahko zgodilo, če bo Evropa enotna. Upamo, da se bo enotnost pokazala na jutrišnjem vrhu, čeprav se je že začela rušiti,” je na tiskovni konferenci povedal Habeck.

Odbor stalnih predstavnikov (Coreper), ki ga sestavljajo veleposlaniki držav članic, je v nedeljo popoldne poskušal doseči soglasje o šestem svežnju sankcij, ki vključuje prepoved uvoza ruske nafte, a neuspešno. Novo srečanje veleposlanikov naj bi bilo po navedbah evropskih virov v ponedeljek zjutraj.

V ponedeljek popoldne se začne dvodnevni vrh EU o Ukrajini in posledicah ruske agresije na državo. Coreper v zadnjih dneh intenzivno sedi in poskuša doseči konsenz, da bi do začetka vrha to temo umaknili z dnevnega reda.

Hkrati je Evropska komisija potrdila, da je na mizo dala dopolnjen predlog, ki bi do konca leta prepovedal uvoz ruske nafte, dostavljene z ladjami, medtem ko bi nafto, ki prispe v EU, lahko uvažali za nekaj čas za olajšanje razmer.obalne države, ki so močno odvisne od ruske nafte.

Evropski svet bo o predlogu seznanjen jutri, dogovor pa se pričakuje na ravni Coreperja prihodnji teden, pravi vir v Evropski komisiji.

Če bo takšen predlog uspel, se postavlja vprašanje, ali bodo države, ki surovo nafto prejemajo po družbenem naftovodu, lahko dale na enotni evropski trg, potem ko bo prečiščena, saj bi lahko spodkopala enakopravnost na istem trgu.

V začetku tega meseca je Evropska komisija predlagala šesti sveženj sankcij proti Rusiji, a po skoraj enem mesecu pogajanj dogovor še ni bil dosežen.

Glavna ovira je Madžarska, ki si prizadeva za izvzetje iz prepovedi uvoza ruske nafte ali veliko finančno nadomestilo za privolitev v šesti sveženj sankcij. Madžarska je tako razjedala evropsko enotnost, ki velja za enega temeljnih predpogojev za uspešno nasprotovanje agresivni politiki ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Poskusi evropskih držav, da hitro najdejo alternativo ruskim energentom, so dramatično povečali povpraševanje po norveški nafti ki je že očitajo, da služi na račun vojne v Ukrajini. Poljski premier Mateusz Morawiecki je dejal, da so ogromni dobički Norveške od prodaje nafte in plina posredno posledica vojne v Ukrajini. A tudi Poljska želi ruski plin nadomestiti tudi z norveškim. Norveško je pozval, naj višje dobičke nameni podpori najbolj prizadetim državam, predvsem Ukrajini.

Norveška, ena najbogatejših evropskih držav, namenja 1,09 odstotka svojih prihodkov za pomoč in razvoj v tujini. Gre za enega najvišjih tovrstnih deležev na svetu, vključuje pa tudi okoli 200 milijonov pomoči za Ukrajino, poroča portal Euronews.

Dobički Norveške so namreč letos močno poskočili. Cena zemeljskega plina je tri do štirikrat višja, kot je bila ob tem času prejšnje leto. Vmes je narasla tudi cena surove nafte. Norveški energetski gigant Equinor, ki je v večinski lasti države, je v prvem četrtletju letos zaslužil štirikrat več kot v istem obdobju lani.

Država je zaradi višjih cen povišala napoved prihodkov od nafte letos na 933 milijard kron (97 milijard evrov), kar je trikrat več kot lani. Velik del teh prihodkov Norveška namenja v poseben sklad, največji na svetu, za čas, ko bodo nehali črpati nafto.