“Ko se na Švedskem in Finskem pojavijo baze Nata, Rusija ne bo imela druge izbire, kot da nevtralizira neravnovesje in novo grožnjo z uporabo taktičnega jedrskega orožja”

Ruska državna TV je o Finski/Švedski, ki se želita pridružiti Natu  zagrozila z uporabo taktičnega jedrskega orožja: »Njihov uradni razlog je strah. Toda v Natu bodo imeli več strahu. Ko se na Švedskem in Finskem pojavijo baze Nata, Rusija ne bo imela druge izbire, kot da nevtralizira neravnovesje in novo grožnjo z uporabo taktičnega jedrskega orožja”.

Russian state TV on Finland/Sweden wanting to join Nato:“Their official reason is fear. But they’ll have more fear in Nato. When Nato bases appear in Sweden & Finland, Russia will have no choice but to neutralise the imbalance & new threat by deploying tactical nuclear weapons.” pic.twitter.com/lZ2dz0Q1oC

— Steve Rosenberg (@BBCSteveR) May 15, 2022

Kot je znano, je švedska vladajoča socialdemokratska stranka včeraj sporočila, da se zavzema za vstop Švedske v Nato, s čimer je državi odprla pot za nadaljnje korake pri vložitvi prošnje za članstvo. S tem je sledila zgledu Finske, kjer sta premierka in predsednik včeraj napovedala, da bo država zaprosila za članstvo v Natu.

Finska se je odločila zaprositi za članstvo v zvezi Nato, je že pred tem sporočil finski predsednik Sauli Niinistö.  Na skupni novinarski konferenci s premierko Sanno Marin sta odločitev označila za “zgodovinski dan” in začetek nove dobe. Odločitev mora potrditi še parlament, ki naj bi o tem odločal danes. “Upamo, da bo parlament potrdil odločitev o prijavi za članstvo v Natu,” je v nedeljo dejala Sanna Marin v Helsinkih. “V prihodnjih dneh. Temeljil bo na močnem mandatu, s predsednikom republike. Bili smo v tesnem stiku z vladami držav članic Nata in samim Natom.”
“Smo tesni partnerji Nata, vendar je zgodovinska odločitev, da se bomo pridružili Natu in upajmo, da bomo skupaj sprejemali odločitve,” je dodala.

Predsednik Niinistö in premierka Marin sta članstvo države v Natu podprla že v četrtek, včeraj pa sta objavila uradno odločitev, da bo Finska zaprosila za sprejem v Severnoatlantsko zavezništvo.

“Danes sta se predsednik republike in vladni odbor za zunanjo politiko skupaj dogovorila, da bo Finska po posvetovanju s parlamentom zaprosila za članstvo v Natu. To je zgodovinski dan. Odpira se nova doba,” sta po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedala predsednik in premierka.

Finska se, podobno kot sosednja Švedska, za odpoved nevtralni drži in vstop v Nato odloča po ruskem napadu na Ukrajino. Moskva se je odzvala z besedami, da bo finsko članstvo vsekakor obravnavala kot grožnjo.

Rusija je  sicer v noči iz petka na soboto ustavila dobavo električne energije Finski, potem ko je ruski državni energetski holding Inter RAO v petek napovedal, da bo sosednji državi prekinil dobavo zaradi zaostalih plačil, je povedal predstavnik finskega operaterja električnega omrežja Fingrid.

“Trenutno je na ničli, kar se je začelo opolnoči, kot je bilo napovedano,” je povedal vodja operativnega načrtovanja pri družbi Fingrid Timo Kaukonen. Družba RAO Nordic je v petek sporočila, da bo zaradi težav pri prejemanju plačil za elektriko, ki jo Finska uvaža iz Rusije, danes ustavila dobavo. Družba je navedla, da od 6. maja ni prejela plačila za električno energijo, vendar ni pojasnila, ali je to povezano z evropskimi sankcijami proti Rusiji.

Finska, ki iz Rusije izvozi približno deset odstotkov električne energije, je primanjkljaj že nadomestila z uvozom iz Švedske. Dobava elektrike iz Rusije bo ustavljena po tistem, ko sta finski predsednik Sauli Niinistö in premierka Sanna Marin v četrtek podprla članstvo Finske v zvezi Nato ter se v skupni izjavi zavzela, da mora Finska čim prej zaprositi za članstvo v zavezništvu.

Finska ima z Rusijo 1300 kilometrov dolgo mejo, njeno politično in javno mnenje pa se je dramatično spremenilo v korist članstva, potem ko je Rusija 24. februarja sprožila invazijo v Ukrajini. Rusija sicer še razmišlja o ukrepih za okrepitev svoje varnosti, če se bosta Finska in Švedska pridružili Natu, je dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksander Gruško, a je po njegovih besedah še prezgodaj govoriti o nameščanju jedrskega orožja.

Gruško je pojasnil, da bi z vstopom obeh držav v Natu nastale strateške spremembe, a govoriti o tem, da bo Rusija na območje Baltika namestila jedrsko orožje, je še prezgodaj. Vseeno je poudaril, da se bo Rusija, če bo Nato na njene meje namestil jedrsko orožje, odzvala enako.

Nekdanji ruski predsednik Dimitrij Medvedjev, ki je zdaj namestnik sveta za nacionalno varnost, je medtem že zagrozil z namestitvijo jedrskega orožja v rusko eksklavo Kaliningrad, če se bosta Finska in Švedska odločili za vstop v Nato.

Obe državi o tem resno razmišljata in naj bi končno odločitev sprejeli zelo kmalu. Razlog za odpoved nevtralnosti je pri obeh ruska invazija na Ukrajino. Gruško je še dejal, da ne vidi nobenega resnega razloga za finski in švedski vstop v Nato, saj da Moskva do njiju nima sovražnih namenov.

Vladimir Putin je finskemu predsedniku dejal, da bi bila finska odprava vojaške nevtralnosti napaka. “Putin je poudaril, da bi bila ukinitev tradicionalne politike vojaške nevtralnosti napaka, saj finska varnost ni ogrožena,” so po telefonskem pogovoru med voditeljema sporočili iz Kremlja.

 

Članstvo Švedske in Finske v zvezi Nato bi pokazalo, da se “agresija ne izplača”, je v luči ruske invazije na Ukrajino danes dejal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Če se državi odločita zaprositi za sprejem, bi to bil “zgodovinski trenutek”, je dejal ob koncu neformalnega zasedanja zunanjih ministrov Nata v Berlinu.

Članstvo Švedske in Finske v zvezi Nato “bi okrepilo našo skupno varnost, pokazalo bi, da so Natova vrata odprta in da se agresija ne izplača”, je na novinarski konferenci dejal Stoltenberg. Če se državi, ki sicer z Natom že sedaj tesno sodelujeta, odločita za vstop v Nato, bi to bil “zgodovinski trenutek”, je dejal Stoltenberg, ki je na novinarski konferenci sodeloval iz Bruslja prek video povezave, ker zaradi covida-19 ni mogel biti fizično prisoten na zasedanju.

Zunanji ministri 30-članskega zavezništva so na dvodnevnem neformalnem zasedanju med drugim razpravljali o članstvu Švedske in Finske v zvezi Nato. Ravno v teh dneh namreč v teh dveh državah poteka dokončno odločanje glede članstva, k čemur jih je spodbudila ruska agresija na Ukrajino. Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, ki je gostila srečanje, pa je dejala, da so vrata Nata Švedski in Finski odprta, če se bosta odločili za vstop v Nato.

Ministri ob koncu neformalnega zasedanja, sploh prvega v zgodovini zavezništva, sicer niso sprejeli sklepov, je pa Annalena Baerbock na novinarski konferenci posredovala skupno sporočilo državama: “Če sta pripravljeni, smo mi pripravljeni.” Finski predsednik Sauli Niinistö in premierka Sanna Marin sta prav danes sporočila, da se je Finska odločila zaprositi za članstvo v Natu. Odločitev mora sicer potrditi še finski parlament, ki naj bi o tem odločal v ponedeljek.

Turčija, ki je prav tako članica Nata, je v minulih dneh izrazila določene pomisleke glede njunega članstva, ker naj bi državi po mnenju Ankare podpirali teroristične organizacije, kot je v Turčiji prepovedana Kurdska delavska stranka (PKK).

Stoltenberg sicer ne pričakuje, da bi zaradi pomislekov Turčije prišlo do zamud v pristopu obeh držav zavezništvu. “Turčija je jasno povedala, da ne želi blokirati pristopa,” je novinarjem sinoči dejal šef Nata. “Zato sem prepričan, da bomo našli skupni jezik in soglasje o tem, kako naprej glede vprašanj članstva,” je pojasnil. Dvodnevnega zasedanja se je udeležil tudi slovenski zunanji minister Anže Logar. Na ministrstvu so zapisali, da je bila Slovenija vedno podpornica Natove politike odprtih vrat in zagovarja, da ima vsaka država suvereno pravico do suverene zunanje politike in svoje varnostne ureditve.

“Posledično v celoti spoštujemo pravico Finske in Švedske, da sami odločita o prošnji za članstvo v Natu. Verjamemo, da morajo Natova vrata ostati odprta za evropske države, ki se želijo pridružiti ter izpolnjujejo pogoje za članstvo,” so še zapisali v sporočilu zunanjega ministrstva. V ospredju drugega dne zasedanja je bila poleg Finske in Švedske tudi ruska invazija na Ukrajino. Ministri so govorili o nadaljnji podpori tej državi in posledicah vojne, vključno s prihodnjimi odnosi z Rusijo.

Vojna v Ukrajini ne poteka po načrtih Moskve, je povedal Stoltenberg. “Rusija ne dosega svojih strateških ciljev,” je poudaril in dodal, da “Ukrajina lahko zmaga v tej vojni”. Da bi ji pri tem pomagale, so zaveznice Ukrajini že večkrat zagotovile izdatno vojaško ter varnostno pomoč. “Še naprej moramo krepiti in vzdrževati našo vojaško podporo Ukrajini,” je dejal prvi mož Nata.