Noro. Sinočnje večerne oddaje na obeh televizijah “nacionalki” in predvsem na POP TV so izgledale kot, da v nedeljo nismo imeli volitev in smo na začetku volilne kampanje

Res je, da v politiki velja, da se volilna kampanja za naslednje volitve začne takoj po končanih volitvah. Vendar v obeh večernih oddaj osrednjih televizij POP TV-ja in “nacionalke” to očitno vzeli dobesedno. Uroš Slak je celo pognal predvolilni studio in človek je dobil občutek, da nedeljskih volitev sploh ni bilo, pač  v stilu pesmi Demi Lovato “Here We Go Again”.

Sinoči smo gledali soočanje po soočanju, najprej z potencialnimi koalicijskimi partnerji  in nato še  soočanje s sindikalnimi voditelji in zdravniki ter predstavnikom malega gospodarstva.

Vendar pustimo komercialne trike za povečanje gledanosti zavite v celofan interesa javnosti, kjer ljudem enostavno ne pustiš, da bi zadihali, saj kovida praktično ni več, vojna v Ukrajini se ohlaja in treba je napolniti eno uro ali več prime tima za reklame, čeprav živimo v državi, kjer je po kriterijih medijev za dobrih pet minut novic.

In potem, da bi zadržali pozornost gledalcev/potrošnikov mediji umetno ustvarjajo(mo) dramo in histerijo in dela(mo) jo “viharje v kozarcu vode” v stilu “mi delamo galamo”. In če se bo ta histerija nadaljevala enostavno nima politika nobenih šans. Tudi, če dobi na volitvah relativno ali absolutno večino. Ker  bodo zaradi komercialnih interesov mediji umetno ustvarjali dramo in “histerizirali” ljudi do kolektivne “norosti”.

In če kaj je ravno sporočilo nedeljskih volitev to, da ljudje poleg svojih dnevnih problemov s službo, vzgojo otrok in preživetjem enostavno  ne želijo, da bi vsak večer dobili še dozo kreganja “problemov”, ki jih ima politika predvsem sama s sabo. Ljudje hočejo mir,v smsilu “puste nas živet”  in ne delajte permanentne  krize in  drame, brez katere pa mediji enostavno ne morejo funkcionirati.

To je pravo sporočilo nedeljskih volitev, “dajte nam mir in ne nas obremenjujte”, delajte svoje delo  za katero ste bili izvoljeni in za katerega ste dobili mandat in za katerega ste nenazadnje plačani. Ljudje so rekli ne tudi politiki , ki je za raznimi provokacijami in aferami ter spopadi preusmerjala pozornost z resničnih problemov malih ljudi, ki pač niso neposredno niti odvisni od politike in jih politika kot taka  ne zanima, razen v smislu ustvarjanja pogojev za življenje.

Politiki, ki pogosto vidijo svet kot zaroto,  temnih sil iz ozadja enostavno ne razumejo logike delovanja predvsem komercialnih medije, ki  jih poganja gledanost, branost  in seveda kapital oziroma oglaševalci. Nekateri so že vzeli lekcijo, pa še vedno ne razumejo in iščejo ozadja , čeprav je vse v “mlinih na eter” ospredju in na dlani. Medji te naredijo nosijo po rokah in potem pa naenkrat nič več ni v redu in ratingi priljubljenosti začnejo padati, dokler na koncu ne zgrmijo navzdol.

Mediji pač delujejo po principu znanega reka za katerega pravzaprav ni pravega prevoda in sicer ” hrani sina pa ga šalji u vojsku, Srbija se smirit ne može,” saj mediji dnevno potrebujejo svežo “kri”.

Ker sem po naravi televizijec pač spremljam informativne oddaje na dveh osrednjih televizijah v katerih sem delal dobršen del življenja in poznam ustroj nastajanja novic,  me pravzaprav paradoksalno še najbolj navdušuje pristop, ki ga uporabljajo kolegi v poznih večernem terminu v tako imenovanem “Tržaškem dnevniku” kjer brez histerije in trotl bobna, enostavno umirjeno  povzamejo dnevno dogajanje. Morda je rešitev v tem, da enostavno skrajšajo večerni prime time in se vrnejo na polurna ali dvajsetminutna poročila.

Seveda se vidi, da so  pod presijo umetnega podaljševanja prime tima, ko enostavno nimaš dovolj dnevnih dogodkov, da bi zadržal  eno uro ali več ljudi pred ekranom in potem “nabijaš” do onemoglosti. Morda se komu zdi ta pogled preveč konzervativen, vendar to opažam, ne samo sinoči, ampak že leta desetletja, sinočnje dogajanje pa me je na to ponovno spomnilo.

Ok, pustimo to rak rano slovenskega žurnalizma in  gremo na vsebino, da ne bomo samo kritizirali, ker se pač ne spodobi. In če naredim še malo reklame Pro plusu, naj omenim, da je na VOYO je od 17. aprila mogoče gledati ukrajinska serija Glas ljudstva, kjer v glavni vlogi nastopa Volodimir Zelenski. Glas ljudstva v (Servant of the People/ Sluga naroda) je zanimiva v kontekstu aktualnega dogajanja pri nas, kjer se je Robert Golob tudi sinoči predstavil, kot “služabnik ljudstva”.

Robert Golob, ki so mu volilvci nesporno dali mandat za upravljanje države, se je sinoči  moral odgovarjati na vprašanja ali že ima seznam ministrov in predvsem ali bo v koaliciji poleg SD-ja tudi Levica. In slednje je seveda relevantno in ključno vprašanje, ki bo vsaj v prvi fazi sestavljanja koalicije okupiralo Golobovo Gibanje Svoboda.

Ali bo Levica kot radi radi rečemo “izgubila nedoložnost” večne opozicijske stranke, saj je njihovo trdo jedro v bistvu globoko “anti-sistemsko,” v smislu  prevzemanja odgovornosti  in “mazanja rok”  z  dnevno politiko, kjer ob sprejemanju stotine odločitev nujno prideš v konflikt  z eno ali drugo “interesno skupino”.

Za Golobovo Gibanje Svoboda je seveda pomembno, če bi dobil v koalicijo Levico, ki bi vsaj delno amortizirala pritiske s strani nevladnih organizacij in civilne družbe, čeprav ima adute pri njih tudi stranka SD in sam Robert Golob, ki pravi, da bo poslušal “Glas ljudstva” in da bo “služabnik naroda”. Vendar bi skoraj stavil, da levica ne bo v  koaliciji, saj so ocene, da jih je paktiranje z “liberlanim” KUL-om, ki je izkrvavel v boju z Janezom Janšo,  stalo več mandatov.

Inštitut 8. marec pa  je že včeraj v parlament prinesel overjen podpise za predlog zakona o tako imenovani “dejanšizaciji” pa čeprav bo vsaj do 13. maja še stara sestava parlamenta.