(V ŽIVO) Danijel Bešič Loredan, ki je javno napovedal, da bo v primeru zmage Roberta Goloba minister za zdravje, nocoj gost okrogle mize Gibanja Svoboda o zdravstvu
Skrajšanje čakalnih vrst in problemi v zdravstvu so osrednje teme letošnje predvolilne kampanje. Ortoped Danijel Bešič Loredan je na kongresu Gibanja Svoboda dejal, da se je za politiko odločil, ker je stanje v zdravstvu tako slabo, da gre v politiko in bo poskušal popraviti stvari. Če bo Robert Golob predsednik vlade, ortoped računa na ministrski položaj.
V Gibanju Svoboda rešitve za zdravstveni sistem med drugim vidijo v boljši organizaciji in nadzoru zdravstvenih zavodov, je na okrogli mizi poudaril kandidat stranke na volitvah v DZ in kirurg Danijel Bešič Loredan. Sogovorniki so med rešitvami našteli tudi rešitve plačnih nesorazmerij in izboljšanje težkih delovnih pogojev.
Med kratkoročnimi ukrepi bi po besedah specialistke interne medicine Mirte Koželj v Gibanju Svoboda finančno nagradili družinske zdravnike, ki presegajo glavarinske količnike. Ambulante družinske medicine bi razbremenili administrativnega dela in izboljšali informacijski sistem. Med dolgoročnimi rešitvami je naštela povečanje vpisa na obe medicinski fakulteti in preprečevanje odhodov zaposlenih iz zdravstva.
Po oceni zdravnika in nekdanjega ministra za zdravje Dorijana Marušiča zdravstveni delavci v Sloveniji delajo dobro, težava pa je, ker zaradi vse daljših čakalnih vrst številni izrazito dolgo čakajo na obravnavo.
Sam se med drugim zavzema za uvedbo boljšega nadzora nad javnimi zdravstveni zavodi. Po njegovih besedah je v svete zdravstvenih zavodov pogosto “preslikana politika”, ki bi jo morali umakniti iz zdravstva, nad delom zavodov pa bi morali bdeti nadzorniki.
S tem se je strinjal tudi kirurg Erik Brecelj, ki je poudaril pomen boljše organizacije zdravstvenih zavodov. Po njegovi oceni je mogoče veliko težav v zdravstvu rešiti z majhnimi rešitvami, med njimi s spodbujanjem večjega medsebojnega spoštovanja med zdravstvenimi delavci in boljšimi delovnimi pogoji.
Medicinska sestra Aleksandra Lah Topolšek rešitve vidi v takojšnji ureditvi plačnega sistema v zdravstveni negi in zaposlovanje dodatnega kadra. Prav tako je predlagala uvedbo posebnega direktorata na ministrstvu za zdravje, ki bi skrbel za področje zdravstvene nege.
Rade Pribaković Brinovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je opozoril na povečanje duševnih stisk v času epidemije covida-19. Kot rešitev je med drugim navedel ureditev področja specializacij kliničnih psihologov, ki jih je šele pred kratkim deloma pričela financirati država.
Epidemije se je dotaknila tudi virologinja Metka Paragi. Po njenih besedah je do slabih rezultatov vodenja epidemije prišlo zaradi vmešavanja politike v delo stroke. Poudarila je pomen cepljenja proti covidu-19 in drugim boleznim, a ob tem zavzela stališče, da mora biti cepljenje prostovoljno.
