Bo Viktor Orban ostal na oblasti še četrti zaporedni mandat ali bo moral vodenje Madžarske prepustiti opoziciji, ki kot kandidata za predsednika vlade predlaga 49-letnega Pétera Márkija-Zaya

Madžari danes odločajo, ali bo premier Viktor Orban ostal na oblasti še četrti zaporedni mandat, ali pa bo moral oblast prepustiti opoziciji. Možno naj bi bilo oboje, a ankete dajejo nekaj več možnosti za zmago Orbanovi stranki Fidesz. Zahvala za to gre v veliki meri ubogljivim medijem, v katerih opozicija praktično ni prišla do besede.

Vladajočim v prid dela tudi volilni sistem, ki ga je Fidesz s pomočjo dvotretjinske večine v parlamentu v minulih letih dodobra spremenil sebi v prid – med drugim z zarisovanjem meja volilnih okrožij in razširitvijo volilne pravice na etnične Madžare v tujini, ki praviloma družno glasujejo zanj.

Spekter strank v opozicijski navezi se razteza od levo-naprednih preko liberalno-zelenih do nacionalno-konservativnih strank, a znotraj tega sta dve problematični. Gre za največjo stranko v opozicijskem zavezništvu – Demokratični koaliciji pod vodstvom nekdanjega premierja Ferenca Gyurcsányja , ki simbolizira socialno-liberalno vladavino med letoma 2002 in 2010, ki je ostala v spominu po številnih korupcijskih in političnih škandalih, pripeljala pa je Orbána in Fidesza. Druga težava je ultradesni Jobbik. Ta stranka se je sicer res distancirala od svoje skrajno desne preteklosti in spada v zmerno konservativni spekter, a še vedno vleče repke iz preteklosti.

Kandidat za predsednika vlade je 49-letni Péter Márki-Zay , ki nima posebnih izkušenj v visoki politiki, je pa nedvomno nadarjen govornik in uspešen agitator. Katoličan in oče sedmih otrok ima Péter Márki-Zay značilno biografijo: študiral je trženje, pa tudi elektrotehniko, ekonomijo in zgodovino. Od leta 2004 do 2009 je z družino živel v Kanadi in ZDA, kjer je prodajal mobilne telefone in avtomobilske rezervne dele. Po vrnitvi na Madžarsko je delal v več podjetjih v sektorju elektrotehnike, poučuje pa tudi marketing na Univerzi v Szegedu.

Napovedal je, da bo revidiral kontroverzne Orbánove zakone in napovedal načrte za uvedbo evra na Madžarskem. A pri njem ni vse tako svetlo. Ker medtem ko po eni strani napoveduje “revolucijo malih ljudi” in “novo, dostojno Madžarsko”, po drugi ne skriva sovraštva do Ciganov, kot pravi Rome, in je pred kratkim Orbánu očital, da je njegov sin Gaspar je prikriti homoseksualec, ki je celo homofobičen.Madžari so bili prenizki.

Danes ima Madžarska kombiniran volilni sistem z dvema segmentoma, proporcionalnim in večinskim. Večji problem za opozicijo je, kako pridobiti mandate v večinskem segmentu, kjer je glasovanje le en krog, za zmago pa je dovolj navadna večina veljavnih glasov, zato tak model običajno koristi najmočnejši stranki. S predlaganjem skupnega kandidata v večinskih volilnih okrajih lahko opozicija premaga težavo, a se je Orbán domislil, kako se maščevati, zato bo na dan volitev izpeljan referendum o tako imenovani propagandi spolov za “zaščito otrok in družin”.

Državljani bodo na voliščih odgovorili na pet vprašanj, med drugim, ali podpirajo spolno vzgojo v šolah, prost dostop do spolnih vsebin mladoletnikov in zdravljenje za spremembo spola mladoletnikov. Ker je Evropska komisija vložila dve tožbi proti Madžarski zaradi prejšnjih zakonodajnih sprememb, ki jih je ocenila kot kršitve pravic LGBT populacije, bi moral referendum mobilizirati konservativno podporo Orbánu kot zaščitniku krščanskih vrednot.

Orban je v četrtek pojasnil, da je smisel referenduma “ne spustiti lisice v kokošnjak: dobro organizirane sile, vse Soroseve organizacije si prizadevajo za promocijo določenih konceptov življenja, spolne norosti.” Vendar je večina raziskav vse do ruske agresije na Ukrajino kazala, da bo volilni izid zelo blizu, obeti za Orbána in Márkija-Zaya pa so bili približno enaki.

Ena od osrednjih predvolilnih tem je bila vojna v Ukrajini, kar pa Orbanu kljub večletnemu paktiranju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom sodeč po anketah ni škodilo, prej koristilo. Kmalu po ruski invaziji na Ukrajino so Orbanu prijazni mediji začeli napadati opozicije, češ da  je pripravljena poslati madžarske čete v vojno.

Vladajočim v prid dela tudi volilni sistem, ki ga je Fidesz s pomočjo dvotretjinske večine v parlamentu v minulih letih dodobra spremenil sebi v prid – med drugim z zarisovanjem meja volilnih okrožij in razširitvijo volilne pravice na etnične Madžare v tujini, ki praviloma družno glasujejo zanj.