EU, Nato, G7 danes v Bruslju – Putin zahteva, da “sovražne države” ruski plin plačujejo v rubljih – Danes znan tako imenovani “Bidnov plan za Evropo” oziroma za usmerjanju pošiljk utekočinjenega zemeljskega plina iz ZDA v Evropo
Predsednik Biden je prispel v Bruselj na srečanja z Natom in Evropsko unijo, katerih cilj je uvesti močnejše ukrepe za kaznovanje Rusije in okrepitev Ukrajine. Ob prihodu naj bi Biden napovedal vrsto sankcij proti stotinam poslancev Dume, spodnjega doma ruskega parlamenta, ki so podprli invazijo.
V Bruslju bo tako danes niz srečanj voditeljev članic EU, zveze Nato in skupine G7, ki bodo usklajevali ukrepanje v odziv na rusko invazijo Ukrajine. Po mesecu dni vojne bodo v ospredju priprave dodatnih sankcij proti Kremlju in drža do Kitajske v kontekstu možnosti, da ta Rusiji pomaga gospodarsko ali vojaško.
Ključni bodo pogovori z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, ki bo sodeloval tudi na vrhu EU. To bo prvič, da bo ameriški predsednik fizično sodeloval na zasedanju voditeljev članic unije. Vrhov EU in Nata se bo udeležil tudi slovenski premier Janez Janša.
Na vrhu EU, ki bo potekal danes in jutri, bodo v ospredju energetske dileme, saj članice že dlje časa pestijo visoke cene energije, vojna v Ukrajini pa je položaj še poslabšala. Poleg tega bodo voditelji pozvali k čimprejšnji vzpostavitvi solidarnostnega sklada za Ukrajino.
Kljub strogim zahodnim sankcijam se tokovi zemeljskega plina še vedno usmerjajo iz Rusije v Evropo. Evropska unija je odvisna od Rusije za 40 odstotkov zemeljskega plina, ki ga potrebuje za proizvodnjo električne energije, ogrevanje stanovanj in oskrbo – ključni razlog, zakaj EU ni uvedla svojih sankcij proti ruski energetski industriji .
Pričakuje se, da bo predsednik Biden med svojim obiskom v Bruslju ta teden objavil veliko pobudo z Evropo za usmerjanje pošiljk utekočinjenega zemeljskega plina v Evropo, kar je del širšega prizadevanja za zmanjšanje odvisnosti Evrope od ruske energije
Po besedah Jakea Sullivana, svetovalca za nacionalno varnost Bele hiše, bodo voditelji med zaporednimi sestanki za zaprtimi vrati razpravljali o “novem imenovanju, novih ciljih” za sankcije znotraj Rusije.
Dejal je, da bodo ZDA tudi napovedale prizadevanja za pomoč evropskim narodom, da se odvajajo od ruske nafte in zemeljskega plina. (ZDA so že prepovedale uvoz ruske nafte, ki predstavlja manj kot 10 odstotkov energetskih virov ZDA.)
.
President Biden is expected to announce a major initiative with Europe to direct shipments of liquefied natural gas to Europe during his visit to Brussels this week, part of a broader effort to help reduce Europe’s dependence on Russian energy. https://t.co/pI10Y15k7K
— The Washington Post (@washingtonpost) March 24, 2022
Predsednik Vladimir Putin je v sredo sporočil, da bo Rusija od “sovražnih ” držav zahtevala, da od zdaj naprej za ruski izvoz zemeljskega plina plačujejo le v rubljih.
Putin je na srečanju z vladnimi uradniki dejal, da je “številne zahodne države sprejele nelegitimne odločitve o tako imenovani zamrznitvi ruskega premoženja, s čimer so dejansko potegnile mejo nad zanesljivostjo svojih valut in spodkopale zaupanje v te valute.”
“Nima smisla,” je dodal Putin, “dobavljati svoje blago v Evropsko unijo, ZDA in prejemati plačila v dolarjih, evrih in številnih drugih valutah.”
Kot rezultat tega je dejal, da napoveduje “ukrepe” za prehod na plačilo “naš zemeljski plin, ki ga dobavljamo tako imenovanim sovražnim državam” v ruskih rubljih.
Kdaj točno bo nova politika začela veljati, ruski predsednik ni povedal. Državni centralni banki je naročil, naj pripravi postopek za kupce zemeljskega plina za pridobitev rubljev v Rusiji.
The Russian president didn’t say when exactly the new policy will take effect. He instructed the country’s central bank to work out a procedure for natural gas buyers to acquire rubles in Russia. https://t.co/nEo9h1trYx
— PBS NewsHour (@NewsHour) March 23, 2022
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg pa je dejal, da Nato v Vzhodni Evropi ustanavlja nove večnacionalne bojne skupine, da bi odvrnila Rusijo od napada na katero od svojih članic.
Stoltenberg je napovedal napotitev štirih novih Natovih bojnih skupin s sedežem v Bolgariji, na Madžarskem, v Romuniji in na Slovaškem, da bi okrepili vzhodni bok zavezništva.
Bojne skupine, ki običajno štejejo od 1.000 do 1.500 vojakov. Stoltenberg pravi, da bodo ostali na mestu “dokler bo potrebno”.
Stoltenberg je v sredo na predvečer vrha voditeljev Nata dejal, da ruska vojna proti Ukrajini pomeni “novo normalno za našo varnost in Nato se mora na to novo realnost odzvati”.
Arms sales: USA vs USSR (Russia) 1950-2017. Full Credit to @wgeary pic.twitter.com/XNfHxQj0R2
— Brilliant Maps (@BrilliantMaps) March 23, 2022
Z voditelji Nata naj bi Biden razpravljal tudi o možnem odzivu na morebitno rusko uporabo kakršnega koli kemičnega, biološkega ali jedrskega orožja v Ukrajini.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dejal, da pričakuje, da se bodo zaveznice strinjale, da bodo zagotovile dodatno podporo, vključno s pomočjo za kibernetsko varnost in opremo, ki bo pomagala Ukrajini pri zaščiti pred kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi grožnjami.
Biden bo v petek odpotoval na Poljsko, kjer bo razpravljal o stiski ukrajinskih beguncev, ki so prišli v državo od začetka vojne. Obiskal bo tudi z ameriškimi vojaki, ki so nameščeni na Poljskem kot del Natovih sil.
