Finacial Times poroča, da sta Ukrajina in Rusija dosegli pomemben napredek pri poskusu mirovnega načrta v 15 točkah – Ukrajina bo ohranila svoje oborožene sile, vendar bo morala ostati zunaj vojaških zavezništev, kot je Nato, in se vzdržati gostovanja tujih vojaških oporišč na svojem ozemlju.

Vplivni Financial Times piše, da sta Ukrajina in Rusijaa dosegli pomemben napredek pri poskusnem mirovnem načrtu v 15 točkah, vključno s premirjem in ruskim umikom, če Kijev razglasi nevtralnost in sprejme omejitve svojih oboroženih sil, trdijo trije udeleženci pogovorov.

Predlagani dogovor, o katerem so ukrajinski in ruski pogajalci prvič v celoti razpravljali v ponedeljek, bi vključeval, da bi se Kijev odrekel svojim ambicijam za pridružitev Natu in obljubil, da ne bo gostil tujih vojaških oporišč ali orožja v zameno za zaščito pred zavezniki, kot so ZDA, Združeno kraljestvo. in Turčijo, so rekli ljudje.

Narava zahodnih jamstev za ukrajinsko varnost – in njihova sprejemljivost za Moskvo – bi se lahko še izkazala za veliko oviro za vsak dogovor, prav tako kot status ukrajinskih ozemelj, ki so jih leta 2014 zasegla Rusija in njeni pooblaščenci. Sporazum iz leta 1994, ki podpira ukrajinsko varnost, ni uspel preprečiti rusko agresijo proti sosedom.

Čeprav sta Moskva in Kijev povedala, da sta dosegla napredek glede pogojev dogovora, ukrajinski uradniki ostajajo skeptični, da je ruski predsednik Vladimir Putin popolnoma zavezan miru in skrbi, da bi Moskva lahko kupila čas za prerazporeditev svojih sil in nadaljevanje ofenzive. Putin v sredo ni pokazal nobenih znakov kompromisa in je obljubil, da bo Moskva dosegla vse svoje vojne cilje v Ukrajini.

“Nikoli ne bomo dovolili, da bi Ukrajina postala trdnjava agresivnih dejanj proti naši državi,” je dejal.

Mihail Podolyak, višji svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, je za Financial Times povedal, da bo vsak dogovor vključeval “čete Ruske federacije v vsakem primeru, da zapustijo ozemlje Ukrajine”, zajeto od začetka invazije 24. februarja – in sicer južne regije vzdolž Azovsko in Črno morje ter ozemlje vzhodno in severno od Kijeva.

Ukrajina bi ohranila svoje oborožene sile, vendar bi morala ostati zunaj vojaških zavezništev, kot je Nato, in se vzdržati gostovanja tujih vojaških oporišč na svojem ozemlju.  Putinov tiskovni sekretar Dmitrij Peskov je novinarjem v sredo dejal, da je nevtralnost Ukrajine, ki temelji na statusu Avstrije ali Švedske, možna. “O tej možnosti se zdaj res razpravlja in jo lahko štejemo za nevtralno,” je dejal Peskov. Sergej Lavrov, ruski zunanji minister, je dejal, da so “popolnoma konkretne formulacije” “blizu dogovora” v pogajanjih.

Kljub napredku v mirovnih pogajanjih so ukrajinska mesta že tretjo noč zapored podvržena močnemu obstreljevanju, medtem ko je Kijev dejal, da začenja protiofenzivo proti ruskim napadalcem. V virtualnem nagovoru članom kongresa v sredo je Zelenski zaprosil za ZDA, naj uveljavijo območje prepovedi letenja ali zagotovijo bojna letala ali druga sredstva za odvrnitev ruskega napada na njegovo državo in uvedejo strožje gospodarske sankcije proti Moskvi.

Zelenski je v dramatičnem pozivu dejal, da Ukrajina potrebuje podporo Amerike, potem ko je Rusija začela “brutalno ofenzivo proti našim vrednotam”. Američane je pozval, naj se spomnijo napadov na Pearl Harbor in septembra 2001 ter pokazal grozljiv video o raketnih napadih in granatiranju, ki uničujejo ukrajinska mesta.

Čeprav jo ustava zavezuje, da si prizadeva za članstvo v Natu, Zelenski in njegovi pomočniki vse bolj zmanjšujejo možnosti Ukrajine, da se pridruži čezatlantskemu vojaškemu zavezništvu, možnost, ki jo Rusija vidi kot provokacijo.

»Zdaj ni učinkovitega sistema evropske varnosti, ki bi ga vodil Nato. Takoj, ko se je v Evropi začela resna vojna, se je Nato hitro umaknil,« je dejal Podolyak.

“Predlagamo ‘ukrajinski model varnostnih jamstev’, ki pomeni takojšnjo in pravno preverjeno sodelovanje številnih držav jamk v konfliktu na strani Ukrajine, če nekdo znova posega v njeno ozemeljsko celovitost,” je dodal.

Ukrajina, je dodal Podolyak, bi kot del vsakega dogovora “zagotovo obdržala svojo vojsko”. Omalovaževal je tudi pomen prepovedi tujih oporišč v Ukrajini, češ da to že izključuje ukrajinska zakonodaja.

Dve osebi sta dejali, da domnevni dogovor vključuje tudi določbe o pooblastitvi pravic za ruski jezik v Ukrajini, kjer je zelo razširjen, čeprav je ukrajinski edini uradni jezik. Rusija je svojo invazijo uokvirila kot poskus, da bi rusko govoreče ljudi v Ukrajini zaščitila pred, za kar trdi, da je “genocid” s strani “neonacistov”.

Podolyak je dejal, da se “o humanitarnih vprašanjih, vključno z jezikovnimi vprašanji, razpravlja le skozi prizmo izključnih interesov Ukrajine”. Največja prelomna točka ostaja ruska zahteva, da Ukrajina prizna svojo priključitev Krima leta 2014 in neodvisnost dveh separatističnih držav na vzhodnem obmejnem območju Donbasa.

Ukrajina je doslej zavrnila, vendar je bila pripravljena to vprašanje razdeliti, je dejal Podolyak. »Sporna in konfliktna ozemlja [so] v ločenem primeru. Zaenkrat govorimo o zagotovljenem umiku z ozemelj, ki so bila zasedena od začetka vojaške operacije 24. februarja,” ko se je začela ruska invazija, je dejal.

Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu, čigar narod je poskušal igrati vlogo posrednika v konfliktu, je ponovil upanje, da bi pogajanja po srečanju z Lavrovom lahko obrodila sadove.

“Ne bom se spuščal v podrobnosti v imenu obeh držav, vendar vem, da med njima obstajajo konvergence,” je dejal Cavusoglu. Vendar je britanski obrambni minister Ben Wallace izrazil skepticizem glede zavezanosti Rusije diplomaciji.

“V tem konfliktu, tej vojni poteka ogromna informacijska kampanja in zagotovo, ko gre za Rusijo, jih morate soditi po njihovih dejanjih in ne po njihovih številnih besedah.”