Žvižgač Ivan Gale si je ustvaril “svojo prihodnost” – V soboto tudi uradna potrditev novice o novi stranki “Naša prihodnost” Ivana Galeta

Ustanovitev stranke “Naša prihodnost” je potekala dokaj konspirativno, saj bi novica o tem morala priti v javnost šele to soboto. Vendar je očitno ušla v javnost, saj so že včeraj v krogih blizu stranke Gibanje Svoboda Roberta Goloba očitno imeli informacijo o ustanovitvi nove  stranke Ivana Galeta. Informacija je  prišla v javnost zaradi tega, ker so nekateri ljudje, ki so blizu Robertu Golobu in stranki Gibanje Svoboda  povezani tudi z Ivanom Galetom.

Stranka Naša prihodnost je bila, kot poroča mariborski Večer,  po javno dostopnih podatkih v register političnih strank vpisana 21. februarja, njen zastopnik pa je Darko Hribar. Gre za nekdanjega kandidata stranke Solidarnost za župana Kočevja na lokalnih volitvah leta 2014, stranka Naša prihodnost pa ima sedež prav v Kočevju. Kot je razvidno iz javno dostopnih podatkov, so v stranki transakcijski račun za volilno kampanjo odprli v začetku tega meseca.

“Nekdanji uslužbenec zavoda za blagovne rezerve Ivan Gale, ki je spomladi leta 2020 javno razkril domnevne nepravilnosti pri nabavi zaščitne in medicinske opreme v prvem valu epidemije covida-19, se po naših informacijah na aprilske parlamentarne volitve podaja s svojo stranko Naša prihodnost. Gale za Večer tega ni ne potrdil ne zanikal, več informacij o tem, kako je začrtal svojo pot do aprilskih volitev pa obljublja v soboto. Možnost, da bo pred volitvami ustanovil novo stranko ali prevzel katero od obstoječih, je Gale sicer že sredi februarja nakazal v pogovoru za N1. Takrat je omenil tudi možnost, da bi kandidiral na listi Gibanja Svoboda, ki jo je s podporniki ustanovil nekdanji šef uprave Gen-I Robert Golob,” poroča Večer.

Razlog zakaj Gale naj ne bi kandidiral v stranki Roberta Goloba naj bi bil njegovo nasprotovanje prestopu poslanke Janje Sluga v stranko Roberta Goloba Gibanje Svoboda. Vendar je to zgolj površinska razlaga dogajanja v ozadju, ki je veliko bolj kompleksno in je povezano političnim zakulisjem, predvsem pa pričakovanji kdo bodo ključni akterji in kdo bo komu  politična alternativa na letošnjih volitvah.

Transakcijske račune za financiranje kampanje pred aprilskimi volitvami v DZ je odprlo 22 strank in list, ki se bodo potegovale za poslanske sedeže. Ob vseh parlamentarnih strankah so transakcijski račun odprli tudi v več novonastalih strankah in nekaterih zunajparlamentarnih, ki so se v preteklosti že potegovale za vstop v državni zbor.

V sredo se je namreč iztekel rok, do katerega so morali organizatorji volilne kampanje odpreti poseben transakcijski račun, na katerem morajo zbrati vsa sredstva za financiranje kampanje ter z njega poravnati vse stroške. Sicer velja, da morajo organizatorji poseben transakcijski račun odpreti še preden opravijo prvo transakcijo, namenjeno kampanji.

Podatke o transakcijskem računu ter organizatorju kampanje morajo kandidati za poslance Državni volilni komisiji predložiti najpozneje 24. marca, ko se izteče tudi rok za vložitev kandidatnih list in bo uradno stekla volilna kampanja.

Kot je razvidno iz registra transakcijskih računov, objavljenega na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), je transakcijske račune odprlo 22 strank in list.

Med njimi so vse aktualne parlamentarne stranke, in sicer SDS, NSi, Konkretno, ki se na volitve podaja v okviru gibanja Povežimo Slovenijo, SD, LMŠ, Levica, SAB, DeSUS in SNS.

Med novoustanovljenimi strankami, ki se bodo tokrat prvič potegovale za prestop parlamentarnega praga so transakcijski račun za kampanjo med drugim odprle stranka Gibanje Svoboda pod vodstvom Roberta Goloba, Naša dežela pod vodstvom nekdanje kmetijske ministrice Aleksandre Pivec, zelena stranka Vesna, Državljansko gibanje Resni.ca in stranka Za ljudstvo Slovenije.

Transakcijske račune so odprle tudi nekatere stranke, ki so se v preteklosti že potegovale za prestop parlamentarnega praga, med slednjimi Piratska stranka Slovenije, Dobra država in Socialistična partija Slovenije.

Račun je odprla tudi Neodvisna stranka Pomurja (NSP), ki se je sicer o skupnem nastopu na parlamentarnih volitvah pogovarjala z LIDE, a so se člani slednje odločili, da se na aprilske državnozborske volitve ne podajo. Kot je za STA pojasnil predsednik NSP Jože Korpič so tako za zdaj še v fazi odločanja, ali se bodo za nastop na volitvah morda povezali s katerim od preostalih političnih akterjev. Če do tega ne bo prišlo, pa se stranka ne bo podala na parlamentarne volitve, je še pojasnil Korpič.

Kot je razvidno iz registra Ajpesa, se očitno na volitve v DZ z Listo Borisa Popoviča – Digitalizirajmo Slovenijo podaja tudi nekdanji koprski župan Boris Popovič, ki za pojasnila o morebitni kandidaturi za zdaj ni dosegljiv. Popovič  je sicer na Facebooku napovedal, da se bo politično aktiviral pred parlamentarnimi volitvami.

Med zunajparlamentarnimi strankami so transakcijske račune odprle še stranka Naša prihodnost, Zelena dežela in Domovinska liga. Končno število strank oziroma kandidatnih list, ki se bodo 24. aprila potegovale za vstop v državni zbor, sicer na podlagi podatkov o transakcijskih računov še ni dokončno znano. Tako se morda vse stranke oziroma liste, ki so odprle račune, v samo tekmo ne bodo podale.

Na volitvah v DZ želi nastopiti tudi koalicija zunajparlamentarnih strank in gibanj Zavezništvo osvobodimo Slovenijo, a so pri pripravah na volitve naleteli na težave. Gibanju Zedinjena Slovenija, ki je želelo v imenu koalicije odpreti volilni transakcijski račun, je namreč več bank zavrnilo vlogo. Medtem pa se je rok za odprtje računa že iztekel.

V Zavezništvo osvobodimo Slovenijo so se pred volitvami povezale nekatere neparlamentarne stranke, gibanja in združenja, ki se nameravajo na volitve podati s skupno listo. Ena od njih je stranka Gibanje Zedinjena Slovenija, ki je želela v imenu zavezništva odpreti poseben transakcijski račun za financiranje volilne kampanje. A jim je več bank, kot je za STA pojasnil predsednik stranke Andrej Šiško, vlogo za odprtje računa zavrnilo.

Med drugim so jih zavrnili v Delavski hranilnici, kjer ima sicer stranka odprt redni račun, je pojasnil. V odgovoru stranki so v Delavski hranilnici zapisali, da morajo bančne ustanove pri odpiranju transakcijskega računa pred vsakokratno sklenitvijo poslovnega razmerja preveriti kriterije poslovanja stranke.

“V omenjenem primeru je hranilnica na podlagi pregleda teh kriterijev sprejela odločitev, da računa ne odpre,” je razvidno iz dopisa, ki ga je medijem  posredoval Šiško. Razlogov za takšno odločitev v banki niso pojasnili, saj gre, kot so zapisali, za zaupne podatke. V ponedeljek je stranka podala vlogo tudi na NLB, a odgovora še niso prejeli.

Ker se je rok za odprtje posebnih transakcijskih računov iztekel že v sredo, še ni jasno, kaj to pomeni za nastop koalicije Zavezništvo osvobodimo Slovenijo na aprilskih volitvah. Kakšni bodo njihovi nadaljnji koraki, Šiško še ne ve, se pa ob tem sprašuje, ali gre morda za oviranje pravice do kandidiranja na volitvah.