(VIDEO) Poslanci kljub dokaj enotni podpori deklaraciji o Ukrajini v razpravi kritični do izkoriščanja vojne za volilno kampanjo – Stranke KUL-a o dogajanju v Ukrajini
Državni zbor je danes z veliko večino podprl deklaracijo o trenutnih razmerah v Ukrajini, v kateri je obsodil rusko agresijo na Ukrajino ter rusko priznanje neodvisnosti pokrajin Doneck in Lugansk. Z deklaracijo je podprl tudi sankcije proti Rusiji in Belorusiji ter evropsko perspektivo Ukrajine.
Za deklaracijo, ki so jo v parlamentarni postopek vložili poslanci vseh poslanskih skupin z izjemo SNS, je glasovalo 67 od 74 prisotnih poslancev. Proti ni glasoval nihče.
DZ z deklaracijo obsoja rusko agresijo na Ukrajino kot “najhujšo kršitev mednarodnega prava”. Obsoja tudi rusko priznanje pokrajin Lugansk in Doneck kot neodvisnih republik. Poleg tega izraža solidarnost z ukrajinskim narodom, ki ima edini pravico odločati o svoji prihodnosti, podpira humanitarnost ter poziva k prizadevanjem za dosego miru.
Poslanci obenem podpirajo doslej sprejete mednarodne sankcije proti Rusiji in Belorusiji. Prav tako podpirajo evropsko perspektivo Ukrajine in njeno prošnjo za članstvo v Evropski uniji ter sprejetje jasnega načrta z jamstvom članstva do leta 2030 ob izpolnjevanju pogojev.
Slovensko vlado državni zbor poziva, da nadaljuje s humanitarno pomočjo Ukrajini in da podpira aktivnosti v mednarodni skupnosti za vzpostavitev pogovorov med ukrajinsko in rusko stranjo.
Poslanci so predsednika DZ Igorja Zorčiča, ki je tudi vložil predlog deklaracije, pooblastili, da z njo seznani predsednika republike Boruta Pahorja, premierja Janeza Janšo, predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo, predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.
V imenu predlagatelja je predsednik DZ-ja Zorčič iz vrst poslanske skupinske nepovezanih poslancev dejal, da deklaracija sledi slovenski zunanji politiki in politiki miru. “Izraža solidarnost, poziva k takojšnjemu prenehanju sovražnosti in izraža podporo vsem do zdaj sprejetim mednarodnim sankcijam proti Ruski federaciji in Belorusiji,” je poudaril Zorčič.
Zunanji minister Anže Logar je v imenu vlade pozdravil deklaracijo in njem namen. “Na nas politikih je, da ta nepravična, neupravičena vojna, ta brutalna agresija Ruske federacije na neodvisno Ukrajino ne bo izginila iz dnevnih vesti v ignoranco Zahoda,” je pojasnil razloge za podporo deklaraciji.
Predsednica parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Monika Gregorčič, sicer iz vrst poslanske skupine Konkretno, pa je poudarila, da se DZ s tem pridružuje nacionalnim in Evropskemu parlamentu, ki so tovrstno deklaracijo že sprejeli. V njeni poslanski skupini sicer ocenjujejo, da je vsakršno relativiziranje in opravičevanje vojaške agresije na suvereno in mednarodno priznano državo neprimerno. “Prav tako je nekorektno in nemoralno, da to temo opozicija izrablja za notranjepolitične namene,” je povedala.
Da so se kljub veliki enotnosti slovenske politiki pri obsodbi ruske agresije “našli nekateri, ki vojno stanje izkoriščajo za svojo lastno politično samopromocijo”, pa je poudaril tudi poslanec iz opozicijskega LMŠ-ja Nik Prebil. “To je sramotno, je zavržno in je vredno vsakega obsojanja. Za nas je ključna skupna podpora ukrajinskemu narodu,” je dejal.
Tudi Ivan Hršak (DeSUS) je izrazil pričakovanje, da bo DZ ukrajinskemu narodu enotno izkazal politično solidarnost. “Od vseh parlamentarnih strank pričakujemo, da bodo ostro obsodile napad in agresorja ter nehale iskati razne izgovore,” je dejal.
Pomen enotnosti je prav tako poudaril poslanec SDS-a Branko Grims. Po njegovih besedah bi bilo dobro, da pri odločnem ne agresiji in nespoštovanju mednarodnega prava stopijo skupaj in dosežejo kar največjo stopnjo soglasja.
V NSi-ju so medtem izrazili obžalovanje, ker danes deklaracija ne bo prejela 90 glasov. V NSi-ju so prepričani, da Rusije ne ogroža širitev zveze Nato, temveč je to zgolj izgovor ruskega predsednika Vladimirja Putina, ogroža pa ga širitev demokracije, svobode in blaginje, je povedal poslanec NSi-ja Blaž Pavlin.
Poslanka SAB-a Alenka Bratušek pa je bila ob obsodbi ruske agresije na Ukrajino kritična tudi do ravnanja vlade Janeza Janše, ki je po njenih besedah več stvari izpeljala neustrezno. Po njenih besedah vlada ni poskrbela za državljane, ki so bivali v Ukrajini. Nedopustna napaka je bila tudi delitev beguncev na prvo- in drugorazredne. “Zdi se, da pri vsej komunikaciji našega predsednika vlade, povezani z ukrajinsko tragedijo, v resnici ne gre za Ukrajince, temveč za nagovarjanje domačih volivcev in njihovih čustev,” je poudarila.
Zunanji minister Anže Logar je njene navedbe o tem, da vlada ni poskrbela za državljane, ki so bivali v Ukrajini, označil za laž.
Matjaž Nemec iz SD-ja pa je v razpravi poudaril, da to ni vojna ruskega naroda proti ukrajinskemu, ampak je to Putinova vojna. Cilj sankcij mora biti predvsem to, da se ruskemu vodstvu in njegovemu krogu podpornikov onemogoči, da še naprej financirajo to smrtonosno vojno.
To, da morajo biti sankcije usmerjene proti Putinu in njegovemu krogu, je poudaril tudi poslanec Levice Matej T. Vatovec. Vojna v Ukrajini po njegovih besedah pripoveduje predvsem eno, in sicer da militarizacija, povečevanje vojaških in oboroževalnih izdatkov ni rešitev, ampak glavni vzrok vseh težav.
Nekateri poslanci Levice so v razpravi povedali, da deklaracije ne bodo podprli zaradi njene “enostranskosti”, ker da se Slovenija s tem v sporu javno postavlja na eno stran.
Podobno so tudi v SNS-u napovedali, da se bodo na glasovanju vzdržali. Poslanec Dušan Šiško je poudaril, da podpirajo humanitarno pomoč beguncem, a da mora Slovenija po njihovem mnenju ostati nevtralna. “Za Slovenijo bi bilo najbolje, da se umakne oziroma distancira od te nesmiselne vojne,” je povedal.
Podpredsednika DZ-ja Tina Heferle (LMŠ) in Jože Tanko (SDS), ki sta vodila sejo, sta poslance večkrat opozorila, naj se v razpravi držijo točke dnevnega reda. Več poslancev je bilo zaradi tega do podpredsednice Heferle kritičnih.
Predstavniki strank LMŠ, SD, Levica in SAB so se pred sejo odzvali na aktualno dogajanje v Ukrajini.