(VIDEO) Dogajanje v DZ ob začetku januarske seje v znamenju energetskih vavčerjev – Janša na zagovoru pred poslanci

V delu opozicije so se danes odzvali na predloge ukrepov za omilitev posledic visokih cen energentov za ljudi in gospodarstvo, ki jih je v soboto sprejela vlada. Kot ocenjujejo, so predlagani ukrepi sicer dobrodošli, a prihajajo z večmesečno zamudo.

Poslanec SD Soniboj Knežak je v današnji izjavi za medije v DZ pozdravil, da je vlada po večmesečnem prizadevanju opozicije prepoznala problem energetske revščine in pripravila zakonodajo, ki pa po njegovih besedah v večini povzema rešitve, ki so jih tudi sami že predlagali. Ob tem je še opozoril, da so stiske velike, Slovenija pa s temi ukrepi zamuja najmanj tri mesece. “Vse evropske države so te ukrepe sprejele oktobra oziroma najpozneje v novembru,” je spomnil Knežak. Kot je še dejal, imajo predlagani ukrepi grenak priokus, saj naj bi upravičenci izplačila prejeli šele 15. aprila. Opozoril je tudi, da je vlada krog upravičencev razširila na upokojence s pokojninami, nižjimi od 1000 evrov, hkrati pa pozablja, da je v Sloveniji več 10.000 ljudi, ki prejemajo plačo, nižjo od tega zneska.

“Premalo, prepozno in nesistemsko,” pa je vladne ukrepe komentiral koordinator Levice Luka Mesec. Kot je še izpostavil, bodo tako imenovane energetske vavčerje prejele le nekatere skupine ljudi, medtem ko se povišane cene energentov poznajo v denarnicah tako slabo plačanih, brezposelnih kot tudi študentov, ki od vavčerjev “ne bodo imeli nič”. Mesec sicer vidi rešitev v tem, da se začnejo sistematični pogovori o dvigu pokojnin, plači in socialnih nadomestil, “da bodo ljudje lahko dohitevali cene, ki rastejo in dneva v dan in se zažirajo v standard nas vseh”.

Tudi poslanec LMŠ Edvard Paulič je v današnji izjavi poudaril, da so ukrepi – sicer dobrodošli – prišli prepozno. “V opoziciji smo vlado pozivali že tri, štiri mesece nazaj, kakšno je stanje na trgu, kakšne težave imajo ljudje pri plačevanju električne energije in računov za ogrevanje,” je izpostavil. Kot je še spomnil, so v preteklih tednih v opoziciji sklicali tudi sejo matičnega parlamentarnega odbora in predlagali zakon, ki bi rešil težave najranljivejših skupin, ob vloženih koalicijskih dopolnilih pa bi zakon razširili, pomoč pa bi prišla prej. “Ker dejstvo je, da ti ukrepi, ki bodo v veljavo stopili s časovnim zamikom, bodo prišli prepozno. Ljudje rabijo pomoč danes, ne čez mesec, dva,” je poudaril Paulič. Po njegovih besedah pa bi se vlada morala, tudi ko gre za ogrevanje preko skupnih kotlovnic, poslužiti pravnega tolmačenja obstoječe zakonodaje in prej rešiti težave takšnih gospodinjskih odjemalcev.

Predsednica SAB Alenka Bratušek pa je prepričana, da odgovornost za energetske probleme v državi nosi vlada, ki se je po njenih besedah v času epidemije covida-19 lotila liberalizacije trga naftnih derivatov in neprimernega kadrovanja. “Direktorja, ki zagotavlja najcenejšo elektriko Slovencem, razrešuje, na drugi strani pa direktor, ki so ga nastavili v Telekomu Slovenije, čez noč pusti več kot 20.000 gospodinjstev brez elektrike oziroma jih prepusti štirikrat dražji elektriki,” opozarja Bratuškova.

Kot je še dodala, bo pomoč za ljudi dobrodošla, a 150 evrov ne bo rešilo problemov, saj takšen znesek ne zadostuje za mesečno poravnavo položnic. “Pomoč absolutno prihaja prepozno, vlada bi morala že jeseni, in na to smo jo opozarjali, znižati trošarine, znižati DDV in znižati ali začasno ukiniti vse tiste dajatve, ki jih imamo na položnicah ob porabi, je izpostavila Bratuškova. Kot je še dodala, je očitno, da volilni čas ni samo za bonbončke, ampak kar za bonboniere, ki pa jih bodo, kot opozarja, v nadaljevanju plačali ljudje.

DZ je danes s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Janezu Janši in ministrom začel prvo letošnje redno zasedanje. Vprašanja predsedniku vlade so bila povezana s predlogom novele zakona o nalezljivih boleznih, izvajanjem zakona o dolgotrajni oskrbi in stanju slovenskega gospodarstva ob aktualnih epidemioloških razmerah.

Da pozicija in opozicija različno ocenjujeta določeno situacijo, je po oceni premierja Janeza Janše normalno, a pri temeljnih postulatih bi morali vsi govoriti isti jezik. Razočaran je, da nekatere dobri gospodarski rezultati žalostijo. Opoziciji pred volitvami predlaga tekmovanje v tem, kdo je boljši, ne pa, da dvomi o nespornih dejstvih.

(POSLANSKA VPRAŠANJA) Predsednik @vladaRS @JJansaSDS je v državnem zboru napadel evropskega komisarja @JanezLenarcic in generalnega državnega tožilca Draga Šketo, ker naj bi v Bruslju pogojevala izplačilo evropskih sredstev Sloveniji. Piše @mlakarjev.https://t.co/Kcf5Om4DE7

— Večer (@vecer) January 31, 2022

Janša se je v odgovorih na poslanski vprašanji Zmaga Jelinčiča Plemenitega (SNS) in Mojce Žnidarič (Konkretno) dotaknil aktualnih razmer v državi, spregovoril je tudi o dobrih gospodarskih kazalnikih Slovenije in uspešnem spopadanju s koronsko krizo, kar sta omenjena poslanca podkrepila z uvrstitvijo Slovenije na letvici britanskega tednika The Economist. Med 23 izbranimi članicami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je tednik Slovenijo po uspešnosti spopada z gospodarskimi vidiki pandemične krize uvrstil na drugo mesto.

“V OECD so najbolj razvite države sveta. Naši občutki so lahko različni, a številke so objektivne,” je izpostavil Janša. Lestvica po njegovih besedah ni bila narejena na podlagi okusa novinarjev te revije, ampak na podlagi podatkov OECD, ki niso bili nikoli vprašljivi.

V času pandemije covida-19 do konca lanskega leta je Slovenija po premierjevih besedah ne samo ohranila potenciale, ampak jih je tudi povečala. Pomemben se mu zdi podatek, da se je razpoložljivi dohodek gospodinjstev povečal za 10 odstotkov. “Če vzamemo katerokoli obdobje po letu 2008, se nikoli v nobenem primerljivem obdobju, tudi v času pred pandemijo, razpoložljivi dohodek ni povečal za 10 odstotkov, čeprav smo se v večini primerljivih obdobij zadolžili več,” je dejal premier.

“Eno je pavšalno ocenjevanje na podlagi občutkov in okusov, ki so različni, drugo pa je ocenjevanje na podlagi objektivnih dejstev, številk, podatkov statističnega urada, evropskega statističnega urada, Evropske komisije, pristojnih uradov EU in OECD. To so nesporni podatki, na podlagi teh nespornih podatkov si lahko ustvarimo realno sliko,” je ponovil premier.

Dotaknil se je tudi očitkov o predvolilnih bonbončkih in poudaril, da bi moral tisti, ki jih izreka, razmisliti o tem, kaj govori. “Če bi ti očitki držali, bi to pomenilo, da si je vlada koalicija izmislila tako pandemijo kot podražitve energentov na svetovnih trgih,” je bil jasen.

Janša je razočaran nad diskurzom ob dobrih gospodarskih podatkih. “Namesto, da bi bili vsi veseli, ko je Slovenija visoko uvrščena na različnih lestvicah, ko imamo dobre podatke, visoko gospodarsko rast, zgodovinsko najnižjo brezposelnost, pa so nekateri zaradi tega žalostni,” je dejal. “Ni treba tekmovati samo tako, da nečemu nasprotuješ, tekmovati se da tudi tako, da poskušaš biti v nečem boljši,” je poudaril in opoziciji v času priprav na volitve predlagal prav to: “Tekmujmo v tem, kdo je boljši, kdo daje na mizo boljše predloge, ne pa dvomiti o nespornih dejstvih.”

Poslanca SNS Zmaga Jelinčiča je med drugim zanimalo, kako predsednik vlade komentira krnjenje ugleda Slovenije v EU, pri katerem sodelujeta generalni državni tožilec Drago Šketa in evropski komisar Janez Lenarčič ter napoved, da v družbo Sava Turizem, ki upravlja s hoteli v turističnih biserih, vstopa madžarski sklad Diofa.

Janša je v povezavi s Sava Turizmom dejal, da njegova vlada nima nič s prodajo omenjene družbe, saj da je ena od prejšnjih vlad Savo Turizem prodala luksemburškemu skladu York, ki svoj delež v podjetju zdaj ponuja madžarskemu skladu. “Neverjetno je, kako tisti, ki so prodali marsikaj, od bank do turističnih kapacitet, do modrih čipov slovenskega gospodarstva tujcem, zdaj kažejo na to vlado.” Prizadevanja, da se Sloveniji zamrznejo evropska sredstva, pa je Janša označil za zavržno dejanje. Kot je dejal, se je Lenarčič tistim, ki so pogojevali izplačilo sredstev Sloveniji, pridružil lani poleti. Evropski komisar iz Slovenije je to že večkrat zanikal. Janša je med drugim očital Šketi, da je v Bruselj poslal pismo, v katerem je zahteval pogojevanje teh sredstev in dejal, da to “meji na državni udar”.