Tuji delavci v Sloveniji tarče volilnih prevar  -Komu koristijo volilne prevare in kaj počnejo varnostno-obveščevalne službe?

V Sloveniji je bilo po podatkih Statističnega urada RS tik pred izbruhom epidemije na začasnem delu preko 100.000 tujih državljanov, od tega 90% z ozemlja nekdanje skupne države. Večinoma zasedajo slabo plačana in manj zaželena delovna mesta. Očitki o zlorabi njihove glasovalne pravice se v Slovenskem primorju pojavijo ob vsakih lokalnih volitvah, ugotavljajo na portalu Megafon.

Upoštevajoč težek socialni položaj delavcev iz republik nekdanje skupne države ter njihovo nezainteresiranost za lokalne družbeno-politične razmere obstaja sum, da se je v preteklosti množično trgovalo z njihovo volilno pravico. V številnih panogah, predvsem gradbeništvu, hotelirstvu in gostinski panogi, v Sloveniji primanjkuje delovne sile, zato je že pred leti vzcvetela praksa uvoza delovne sile iz republik nekdanje Jugoslavije. Podjetni posamezniki, ki iz tujine novačijo delavce in jih zaposlujejo v Sloveniji, so idealen partner snovalcev volilnega izida.

Uvozniki delovne sile iz republik nekdanje skupne države zelo pogosto, poleg samih delavcev, zaradi združitve družine uredijo tudi prihod njihovih soprog in otrok. Zavoljo nepoznavanja jezika se tuji delavci in njihove družine družijo predvsem med seboj in praviloma niso v dovoljšni meri integrirani v javno življenje, da bi lahko zadovoljivo poznali lokalno družbeno-politično dogajanje. Tudi zaradi tega so pogosto kršene njihove delavske in človekove pravice, sami pa si znajo le redko pomagati. Praviloma se tu tegobe velikega dela tujcev na začasnem delu v Sloveniji ne končajo. Mnogi zaposlovalci delavcev iz tujine svojim zaposlenim neposredno ukažejo naj se udeležijo lokalnih volitev in referendumov. Ne samo, da jim ukažejo, naj odidejo na volitve in s seboj peljejo tudi vse polnoletne člane družine, temveč jim tudi naložijo, kako morajo glasovati. Po glasovanju od njih zahtevajo dokaz ali vsaj ustno potrditev, da so glasovali pravilno.

Po tovrstnih praksah pri nas v obalnih okvirih močno izstopa Mestna občina Koper.

Nekaj tisoč “prisilno mobiliziranih” volivcev v Kopru obvladuje zgolj peščica delodajalcev. Tisti, ki s tako imenovanimi »gazdami« teh delavcev sklenejo kupčijo, si s tem zagotovijo krepko izhodiščno prednost pred drugimi kandidati na volitvah. Posebej bode v oči to, da se velik del tujih delavcev udeleži predčasnega glasovanja, ki praviloma poteka med njihovim delovnim časom, saj jim ravno v ta namen »gazde« določijo časovni okvir za odhod na glasovanje. Pogosto celo več kot samo to – organizirajo tudi prevoze zaposlenih in njihovih družin na volišča. Na prvi pogled zadeva deluje zelo enostavno, a hudič se skriva v podrobnostih. Kazenski zakonik izrecno prepoveduje tovrstna dejanja in za vsakega izmed njih predvideva kazensko sankcijo. Zgoraj navedena ravnanja ustrezajo opredelitvi petih kaznivih dejanj: kršitvi volilne pravice, kršitvi proste odločitve volivcev, zlorabi volilne pravice, kršitvi svobodne opredelitve, kršitvi tajnosti glasovanja in v večini primerov tudi sprejemanju podkupnine pri volitvah. Delavci so v danem primeru v podrejenem položaju v primerjavi z delodajalci in snovalci volilnega izida, a jih to ne razbremeni kazenske odgovornosti.

Že s kratko analizo volilne udeležbe na predčasnih glasovanjih in njihovih izidov hitro postane jasno, za koga se je do sedaj organiziralo tovrstne volilne prevare in kateri delodajalci so sodelovali pri tem. Postavlja se vprašanje, kaj ta čas počno naše obveščevalne in protiobveščevalne službe, da jim tuji državljani dobesedno pred nosom organizirano krojijo izide lokalnih volitev. In to v razmerah, ko država razpolaga z natančnimi evidencami udeležbe na predčasnih (izrednih) volitvah, ter bi z lahkoto lahko prepoznala nenavadno visoko udeležbo tujcev na začasnem delu v Sloveniji. Nelogično je, da so najbolj disciplinirani volivci ravno oni.

Namesto delodajalcev, ki so zlorabili zaupanje Republike Slovenije in bi morali kazensko odgovarjati pred našimi sodišči, jo bodo verjetno slabo odnesli njihovi zaposleni iz tujine, ki bi zaradi tega lahko ostali brez vizuma ter posledično tudi zaposlitve v Sloveniji. In to v razmerah, ko so koristi od ravnanj, v katere so bili praktično prisiljeni, imeli vsi vpleteni, razen oni sami ne.

Fenomen orkestriranega glasovanja delavcev v Sloveniji in njihovih polnoletnih družinskih članov ni prisoten zgolj v Kopru. V državi je na lokalnih in evropskih volitvah snovalcem volilnega izida na voljo več kot 100.000 glasov, s katerimi razpolaga peščica zaposlovalcev tujih delavcev, še ugotavljajo pri spletnem portalu Megafon.