Je v ozadju nedeljskega referenduma v Kopru nedokončani spor med Borisom Popovičem in Milanom Mandarićem? – Ceno za to pa že plačujejo tisti Koprčani, ki nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja

Inštitut za urbanizem RS je nedavno objavil demografsko študijo v kateri je med drugim ugotovil, da Kopru primanjkuje 2800 stanovanj, do leta 2041 pa jih bo (in to brez rasti prebivalstva) manjkalo prek 4000. V praksi je od raziskave do danes, se pravi v letu 2021 bilo zgrajenih le okoli 50 stanovanj. Situacija je v 2021 prinesla še rast cen materialov gradbenih del, to pa je še bolj do izraza prišlo v Kopru. V Ljubljani je bilo v letu 2021 zgrajenih zagotovo preko 1000 stanovanj, tako da v Ljubljani lahko vsak, ki želi kupiti stanovanje z denarjem, če ga seveda  ima, lahko kupi stanovanje.

V Kopru je drugače. V letu 2021 jih je bilo zgrajenih manj kot 50 in na trgu ni na voljo novih stanovanj. Medtem, ko je rast cen stanovanj v Ljubljani posledica globalnih trendov in ekskluzivnosti mestnega središča, je ljubljanska rast cen razumljiva. V Kopru je k naštetim razlogom treba dodati odsotnost ponudbe novozgrajenih stanovanj, ker se jih ne gradi. Rasti cen stanovanj ob odsotnosti gradnje novih močno vpliva na rast cen najemnin, ki so pripeljale do tega da je veliko težji najeti stanovanj v Kopru kot na primer v Ljubljani. In še takrat, ko ga dobiš, ga močno preplačaš (tudi najem!).

Ob tem lahko le zaključimo, da je pri načrtovanju stanovanjske gradnje v Kopru bilo narejenih veliko napak. Če želimo ugotoviti kakšne napake so bile storjene v preteklosti, je potrebno analizirati današnje stanje. Stanovanjsko gradnjo v Kopru namreč že desetletja obvladujeta dve skupini, vpliv drugih zanemarljiv.

Leta 2008 je bil največji stanovanjski projekt bila soseska Toncity za katero je takratni župan Boris Popović v imenu občine podpisal vsa potrebna soglasja za gradnjo preko 1000 stanovanj na tem zemljišču. Za gradnjo na tem zemljišču je investitor že bil pridobil in aktiviral gradbeno dovoljenje ter za potrebe postavitve soseske postavil v zemljo reko 650 železobetonskih pilotov.

Po zasebnem sporu z investitorjem Milanom Mandarićem takratni župan Popović prične zagovarjati stališče, da je na območju Toncity potrebno ustaviti gradnjo 1000 stanovanj in gradbišče Toncity razglasiti za park. Zasebni spor med Popovičem in Mandarićem je nastal, ko je Mandarić po sodni poti zahteval od Borisa Popovića vračilo posojila v znesku 1.000.000 evrov, od Popovičeve mame pa še 500.000EUR. Tožba Milana Mandarića proti družini Popovič sodno  še ni končana.

Leta 2018 Popović  zaključi  svoj projekt parka tako, da s svojim glasovalnim strojem v občinskem svetu območje Toncity pravno formalno razglasi za park mesec dni pred županskimi volitvami, ki jih je nato izgubil. Lastnik zemljišča (MM Investicije in NLB Leasing oziroma S-Ream) zato vložijo tožbo na Ustavno in upravno sodišče. Nova občinska oblast je očitno prepoznala Popovičevo zmoto.

Z družbenim planom RS je že od 1988 predvidena gradnja stanovanjske soseske. Ta plan je pomemben dokument za mesto, ker ocenjuje stanovanjske potrebe Kopra v prihodnosti in določa zemljišča za reševanje teh potreb. Če se zemljišče namenjenem stanovanjski gradnji spremeni v park, je logično, da se s tem poseže v potencial za reševanje težave (število stanovanj v fondu) in posledica je pomanjkanja stanovanj oziroma stanovanjske stiske, čemur so danes priča v Kopru.