(VIDEO) Zakaj Alenka Bratušek, Tanja Fajon, Marjan Šarec in Luka Mesec v spopad z Janezom Janšo ne bodo šli z predvolilno, ampak povolilno koalicijo – Namesto “levega DEMOS-a” le “sporazum o sodelovanju”

Potem, ko so  SAB-u že v torek osnutek sporazuma o povolilnem sodelovanju  potrdili že v torek , so organi LMŠ-ja, SD-ja in Levice so včeraj potrdili besedilo sporazuma o povolilnem sodelovanju opozicijskih štirih strank.   Čeprav je bilo v preteklih mesecih nekaj poskusov, da bi stranke KUL oblikovale predvolilno koalicijo v smislu nekakšnega  “levega DEMOS-a” pa do tega ni prišlo. Zamisli o oblikovanju predvolilnega zavezništva na razdrobljeni levici oziroma nekakšnega levega DEMOS-a so  “ideologi” vladajoče Janševe koalicije bali “kot hudič križa” in idejo preventivno napadli. Spomnimo samo nastopa Dimitrija Rupla na Račjem otoku  maja letos. Vendar o tem v nadaljevanju.

K podpisu dogovora o povolilnem sodelovanju je opozicijske partnerje avgusta pozval prvak LMŠ-ja Marjan Šarec. Predlagal je tri točke: “normalizacijo Slovenije”, sestavo vlade brez SDS-a in strank, ki jo podpirajo, in dogovor, da mandatarja izbere stranka z največ glasovi na volitvah. Sporazum o povolilnem sodelovanju na levi sredini je seveda nekakšen kompromis. Predsednica SD-ja Tanja Fajon je včeraj po  širši klavzuri potrdili, da z opozicijskimi strankami sklenejo politični sporazum o sodelovanju, in se dogovorili, da čez dva tedna predstavijo osnutek svojega programa. O programu bodo v prihodnjih mesecih razpravljali s strokovnjaki, civilno družbo, sindikati in gospodarstvom. “Slovenija hoče spremembe. Da bi to dosegli, vas prosim za podporo. Zdaj je priložnost za nov začetek. Prepričana sem, da lahko SD skupaj s partnerji v opoziciji in vsemi ljudmi, ki hočete spremembe, zmagamo,” je dejala Fajonova.

#PredsednicaSD @TFajon: »Slovenija je lahko drugačna.« https://t.co/qHPjyxFrcB

— Socialni demokrati (@strankaSD) September 26, 2021

Dejala je, da si želi, da skupaj vodijo Slovenijo odgovorno v prihodnost, ki bo boljša, kot je danes, ki bo iskrena. “Samo od nas je odvisno, kakšna bo prihodnost. Ne morem sprejeti, da smo zaradi razdiralne in sovražne vlade, ki je Slovenijo pahnila v kaos, v epidemiji izgubili toliko ljudi. Mnogi so bili žrtve virusa, mnogi pa ne dopustnih čakalnih dob, prepozno postavljenih diagnoz in izčrpanosti zdravstvenega osebja,” je dejala. Fajonova pravi, da ne obljublja hitrih, čudežnih sprememb, saj te ne obstajajo.” Ne pristajam na raven obnašanja, ki razkraja družbeno povezanost. Ne sodim in ne zavračam vnaprej,” je še povedala.

Sporazum je soglasno potrdil tudi svet Levice. Koordinator Levice Luka Mesec je ob tem dejal, da je “sporazum temeljni kamen za postavitev vlade, ki bo morala popeljati državo iz kaosa, v katerem smo se znašli zaradi razdiralnih, protidemokratičnih in skrajno desnih politik vlade Janeza Janše, ter odločno začrtati družbene spremembe v smeri utrjevanja demokracije, razogljičenja in zelene preobrazbe ter ekonomske in socialne pravičnosti”.

Če je situacija tako kritična se postavlja vprašanje zakaj se KUL ni odločil za bolj zavezujočo formo in že preizkušeno formulo tako imenovanega Levega DEMOS-a, ki je a prvih večstrankarskih volitvah po letu 1945, 8. aprila 1990, zmagal s 54,8 % glasov.  Stranke povezane v koalicijo DEMOS so dosegle zmago nad strankami, ki so nastale iz političnih organizacij prejšnjega političnega sistema: Zvezo komunistov Slovenije — Stranko demokratične prenove (ZKS-SDP), ki je januarja 1990 izstopila iz Zveze komunistov Jugoslavije, ZKJ), (17 odstotkov glasov na volitvah), Liberalno-demokratsko stranko (prej ZSMS, Zvezo socialistične mladine Slovenije), ki je dobila 15 odstotkov glasov in Socialistično stranko Slovenije (prej SZDL, Socialistična zveza delovnega ljudstva), ki je dobila 5 odstotkov glasov volivcev.

Politične kalkulacije so šle v smeri , da imajo štiri opozicijske stranke vsaka zase majhne možnosti za slavje na volitvah. Povezane v blok, po zgledu DEMOS-a v devetdesetih, da bi lahko postale relativne ali celo absolutne zmagovalke.

Tako je recimo Rado Bohinc iz Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo še aprila letos zavzemal za  “predvolilno koalicijo in enoten nastop na volitvah”.  Kot razlog je navedel, predvsem “porast zaupanja in upravičeno večjih pričakovanj volivcev, mnogo več kot le pakt o nenapadanju in mnogo manj kot enovita stranka.”

Stranke koalicije KUl o se očitno odločile za povolilno koalicijo , ki je veliko bolj ohlapna kot bi bila predvolilna koalicija , ki bi imela v stratu  v žepu zmago, vsaj kot relativna zmagovalka volitev. In to je bil tudi trah na deni, da se bo leva sredina organiziral podobno kot se je opozicija leta 1990.

Na to je opozoril Dimitrij Rupel na Račjem otoku na Brdu. „Levi Demos je nekaj takega kot desna Osvobodilna fronta“, je končal svoj nagovor Dimitrij Rupel na prireditvi ob obletnici tajnega srečanja na Račjem otoku. Na njem so se predsedniki koalicije strank DEMOS 28. aprila 1991 zavezali, da bodo izpeljali osamosvojitev ne glede na posledice.

Rupel se je s tem odzval na poskuse levice, ki da “želi na vsak način pokopati Janševo vlado”. Poskus  oblikovanja predvolilnega zavezništva oziroma nekakšnega levega DEMOS-a je Rupel ostro napadel, češ da gre za retrogradni proces, ki je bil uporaben leta 1990, kot neprimernega pa ga je označil  30 let pozneje, kot platformo za leta 2022 oziroma kot platformo za 21 stoletje.

Rupel tako maja letos  našteval “mite oziroma falzifikate, ki jih ustvarjajo v svoji ideološki politični vnemi: da se je slovenski upor zoper nacizem oziroma fašizem začel že aprila 1941; da slovenska državnost izvira iz leta 1945; da je DEMOS potemtakem nadaljevanje starega režima; da Jugoslavija nikoli ni bila za železno zaveso; da v Sloveniji ni bilo boljševiška socializma; da je bil plebiscit za samostojno neodvisno Slovenijo prevara in napaka; da večina Slovencev voli levico; da je aktualna desnosredinska koalicija nedemokratična oziroma fašistična; da nedemokratična oziroma fašistična desnica snuje preureditev Balkanski meja; da stranke tranzicijske levice nadaljuje tradicijo upora zoper fašizem; da so te stranke edine upravičene do imena demokratične opozicije, torej je prav, da se imenujejo levi Demos; da je njihova platforma manifest socializem 21. stoletja”.

Rupel je še poudaril, da slovenska levica pri tem ni niti neuspešna niti osamljena. Podobne vnetljive ideje se širijo marsikje po Evropi, kjer ugledni družboslovci govorijo o moralni superiornosti levice. To niso nujno isti ljudje, ki, ne da bi poznali razmere in ne da bi razumeli slovenščino, prevzemajo slovenske mite in falsifikate.

Rupel je v zvezi z levim Demosom še spomnil, da izvirni DEMOS ni bil enovita in enostranska konservativno desna, cerkvena struktura, ampak je bil koalicija šestih strank, ki so pokrivale vse klasične politične usmeritve od krščanskih demokratov in kmečke stranke, do socialnih demokratov in liberalcev. In dodal: „Levi DEMOS je nekaj takega kot desna osvobodilna fronta.”

Čeprav so osnovne premise  sodelovanja opozicije po volitvah znane  pa bi vendarle lahko rekli, da so v opoziciji izpustili priložnost, da bi že v štartu oblikovali  blok, ki bi ogrozil primat SDS-a na volitvah vsaj, ko gre za relativnega zmagovalca volitev. Tako pa so si stranke KUL-a vendarle pustile priprta vrata, da  bodo, pač v skladu z rezultati volitev imele “way-out”.  Vsebino sporazuma bodo predstavili v torek na skupni novinarski konferenci, ki bo sledila podpisu sporazuma.