Sprememba strategije – Zakaj Igor Zorčič ne bo šel v SD in Janja Sluga ne v LMŠ?

Predsednik parlamenta in član nepovezanih poslancev Igor Zorčič je sinoči v oddaji Politično na TV Slovenija presenetil z izjavo: “Moje trditve, da ni smiselno ustanavljati nove stranke, niso več tako kategorične”. V političnem zakulisju je veljalo, da se bo Igor Zorčič skoraj zagotovo pred volitvami pridružil SD-ju Tanje Fajon. Nekdanja vodja poslanske skupine SMC Janja Sluga pa naj bi se po tem scenariju pridružila stranki LMŠ Marjana Šarca in se tako pridružila poslancu Janiju Möderndorferju, ki velja za najbolj retorično spretnega poslanca opozicije v tem mandatu.

V poslanski skupini nepovezanih poslancev sta še Branislav Rajić, ki je skupaj z Igorjem Zorčičem in Janjo Sluga izstopili iz SMC, ter Jurij Lep, ki je izstopil iz DeSUS-a in je tudi vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev. Za Lepa je veljalo, da naj bi se prav tako kot Zorčič pridružil stranki SD, ko bodo za to ugodne razmere, medtem ko politične preference Branislava Rajića niso popolnoma jasne.

Vendarle bi lahko po sinočnjem nastopu Igorja Zorčiča dejali, da še kako velja rek, po katerem “se časi spreminjajo in mi z njimi”. Zorčič, ki se je po izstopu iz koalicijske stranke v sklopu poslanske skupine nepovezanih poslancev (NeP) premaknil v opozicijo, je na vprašanje, ali se je že odločil, kateri stranki se bo pridružil v prihodnje, odgovoril, da je odgovor vezan na potencial opozicijskih strank po združevanju. “Opravil sem številne pogovore. Vidim, da neke posebne volje po tem, da bi se stranke združevale, zbliževale, ni. Tako da morem reči, da tudi moje trditve, da ni smiselno ustanavljati nove stranke, niso več tako kategorične,” je dejal Zorčič in s tem namignil, da bi lahko na naslednjih parlamentarnih volitvah nastopal v okviru nove stranke.

Poslanska skupina nepovezanih poslancev je namreč preveč dragocena platforma za novo stranko, da bi se njeni člani enostavno razpustili in se priključili različnim opozicijskim strankam KUL-a, predvsem SD-ju in LMŠ-ju. Stranka, ki ima več kot tri poslance, je namreč avtomatično parlamentarna stranka, kar pomeni, da bi na predvolilnih srečanjih nastopal v prvi ligi, saj imajo zunajparlamentarne stranke bistveno manj, le tretjino časa za soočenja na TV Slovenija.

Tudi komercialni mediji običajno sledijo pravilom RTV Slovenija pri parlamentarnih srečanjih, čeprav so pri izbiri veliko bolj “svobodni” in običajno kriteriju parlamentarnih strank dodajo še kriterij ratingov strank na različnih lestvicah in meritvah priljubljenosti strank in politikov.

Igor Zorčič je sinoči dejal, da obstaja velika verjetnost oziroma realna možnost, da bodo naslednje volitve dočakali v sedanji politični konstelaciji, se pravi, ob sedanji koaliciji in opoziciji, saj razmerja sil v parlamentu praktično ne omogočajo, da bi se do volitev oblikovala kakršenkoli začasna vlada s tehničnim mandatarjem ali z mandatarjem iz koalicije opozicijskih strank KUL-a. Poleg tega pa resnici na ljubo večini od liderjev opozicijskih strank, razen morda SD-ju, niti ne odgovarja, da bi pred novimi volitvami oblikovali prehodno začasno vlado.

Še najbolj verjeten scenarij je, da bo po vsej verjetnosti predčasne volitve insceniral Janez Janša takoj ali pa še v času predsedovanja EU. Po tej strategiji bi bile predčasne volitve pred ali po novem letu oziroma takoj po predsedovanju, saj bi tako taktično sedanja koalicija preprečila, da bi jo ob sedanjem razmerju sil v parlamentu mrcvarili še nekaj mesecev ali do rednih volitev.

Predsedovanje EU pa je, vsaj sodeč po dogajanju v tednu pred parlamentarnimi počitnicami, čas, ki ni najbolj primeren za notranje merjene moči med strankami v smislu hudih političnih spopadov in dodatne destabilizacije političnega prostora. In prav v tej smeri je možno razumeti tudi sinočnji javni razmislek predsednika parlamenta Igorja Zorčiča, da bi bila skupina nepovezanih poslancev pravzaprav najboljša platforma, ki bi lahko v relativno kratkem času postala politična stranka.

Če bi slučajno prišlo do predčasnih volitev ali če bi volitve bile redne in razpisane prihodnje leto že v prvem možnem terminu marca, je za politično eksperimentiranje pravzaprav malo časa.