Kako je Janez Janša včeraj nadgradil Leninov politični pamflet “Dva koraka naprej, en korak nazaj – Janez je naredil dva koraka nazaj, da bi danes lahko naredil en korak naprej – TOPNEWS.si

Kako je Janez Janša včeraj nadgradil Leninov politični pamflet “Dva koraka naprej, en korak nazaj – Janez je naredil dva koraka nazaj, da bi danes lahko naredil en korak naprej

16. julija 2021
Kako je Janez Janša včeraj nadgradil Leninov politični pamflet “Dva koraka naprej, en korak nazaj – Janez je naredil dva koraka nazaj, da bi danes lahko naredil en korak naprej

Ni popolnoma jasno, ali Janez Janša pozna osnove Lenina, vendar bi včerajšnjo dogajanje lahko še najbolje razložili z naslovom Leninovega političnega pamfleta: “Dva koraka naprej, korak nazaj”.
Lenin je namreč nekoč dejal, da moramo včasih storiti korak nazaj, da bi naredili dva koraka naprej. Včasih se zdi, kot bi naredili dva koraka naprej in enega nazaj, a bolje to kot obratno, je razmišljal Lenin.

Janez Janša ga je včeraj nadgradil in naredil dva koraka nazaj, da bi danes naredil korak naprej. Koalicija je namreč po vetu v državnem svetu sama glasovala proti zakonu o nalezljivih boleznih. Janez Janša pa je na tiskovni konferenci treh predsednikov koalicijskih strank dejal, da bodo nov zakon predlagali jeseni.

“Smatramo, da imamo na voljo dovolj inštrumentov, zaradi katerih ni treba ponovno omejevati javnega življenja, omejevati gibanja, omejevati določenih gospodarskih dejavnosti, še posebej storitvenih, ki so bile v epidemiji najbolj prizadete in da je treba zdaj združiti moči zato, da dosežemo čim večjo precepljenost prebivalstva,” je na popoldanski novinarski konferenci povedal predsednik vlade Janez Janša.

Drug korak nazaj pa je bil preložitev glasovanja o demografskem skladu na jesensko sejo, ko se bodo poslanci vrnili s parlamentarnih počitnic.

Po Janševih besedah se je koalicija za to, da bo predlagala preložitev glasovanja o zakonu o nacionalnem demografskem skladu v tretjem branju, odločila ker, “ne želimo, da se ta pomembna odločitev sprejema v političnem tako pregretem ozračju,” je povedal Janša in dejal, da gre za eno od strateških odločitev, “kako zagotoviti stabilne pokojnine v prihodnje”.

Ali se bo strategija dva koraka nazaj, en korak naprej, ki je vsekakor nekaj novega v doktrini SDS-a, pokazala kot dobra, se bo videlo danes pri (ne) izvolitvi novega ministra za digitalno preobrazbo. Celotno dogajanje bi lahko strnili v en stavek in sicer, mi umikamo demografski sklad in novelo zakona o nalezljivih boleznih, vi pa mi danes dajte novega ministra za digitalno preobrazbo.

Poslanci bodo namreč na današnji izredni seji odločali o kandidaturi Marka Borisa Andrijaniča za ministra brez resorja, pristojnega za digitalno preobrazbo. Večji del opozicije je že povedal, da imenovanju nasprotuje. Bolj zanimivo pa je, da je Robert Polnar napovedal, da novega ministra ne bo podprl, kar pomeni zelo tesen izid, čeprav koalicija za potrditev ministra potrebuje navadno večino.

Predsednik vlade Janez Janša pričakuje, da bo predlog za Andrijaničevo imenovanje dobil zadostno podporo. “Ne gre za politično odločitev,” je v četrtek dejal na skupni novinarski konferenci s predsednikoma NSi in SMC Matejem Toninom in Zdravkom Počivalškom. Kot je dodal, je v našem skupnem interesu, da Slovenija čim prej postane čim bolj digitalna, ter da sredstva iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost uporabi čim bolj produktivno.

Če se na koncu zopet vrnemo k paradigmi leninizma, ki se glasi, da »brez revolucionarne teorije ni revolucionarnega gibanja«, o čemer je Lenin pisal v pomembnih delih, kot so Kaj storiti? (1902), Korak naprej, dva koraka nazaj (1904), Otroška bolezen levičarstva v komunizmu (1920). Najbolj znano delo o tem nosi naslov Taktiki socialdemokracije v demokratični revoluciji (1905).

Vladimirju Iliču Leninu je pragmatična politika in teorija boljševiški avantgardni stranki omogočila uresničitev oktobrske revolucije v Rusiji. Ali se bodo včerajšnje pragmatične poteze Janše pokazale kot dobre, bomo pravzaprav videli že danes.

Koalicija je namreč z nedeljskim referendumom doživela velik poraz in nato so sledili krizni sestanki, kako rešiti vsaj imenovanje novega ministra, ki je za Janšo očitno zelo pomemben. Janša je včeraj prvič komentiral tudi rezultat referenduma o zakonu o vodah in odgovarjal na vprašanje, ali minister za okolje Andrej Vizjak, čigar ministrstvo je zakon predlagalo v sprejem, še vedno uživa njegovo podporo. Dogajanje v zvezi z referendumom naj bi bilo tudi posledica frakcijskih bojev znotraj stranke predvsem, ko gre za navezo Andrej Vizjak in generalni sekretar stranke Borut Dolenc.

Nasprotniki omenjene frakcije namreč krivdo za neuspeh referenduma pripisujejo premali aktivnosti generalnega sekretariata v referendumski kampanji, čeprav gre pri teh kritikah bolj za to, kdo ima oziroma kdo bo imel večji vpliv predvsem na kadrovske poteze znotraj stranke.

Janez Janša je včeraj na vprašanje o tem dejal, da ne more ocenjevati kampanje okoljskega ministrstva, saj da je ta potekala v času, ko je Slovenija prevzemala vodenje Evropske unije. “Jaz nisem gledal niti enega soočenja,” je povedal in dodal, da ne ve, če je vlada sploh imela kakšno kampanjo. Sicer pa je ocenil, da je šlo na drugi strani za politično kampanjo.

Vodja NSi Matej Tonin pa je ocenil, da izid nedeljskega referenduma kaže, da je čista pitna voda “ultimativna vrednota Slovenk in Slovencev” in da ta nima politične barve. Pri samem referendumu politična pripadnost ni imela bistvenega vpliva na odločitev na referendumu, meni minister Tonin in dodaja, da se na političnem področju med referendumom niso zgodili “tektonski premiki”. “Je pa to jasno sporočilo vsem političnim odločevalcem, da je voda tista, ki jo moramo na vse načine in za vsako ceno varovati,” je še dodal. Tudi sam se je strinjal, da je vlada v komunikacijski kampanji “naredila tudi kakšno napako”.

Da je bila vsebina zakona s strani vlade premalo jasno predstavljena, se je strinjal tudi Počivalšek. “Zdaj je sicer neproduktivno, da se izgovarjamo, da je kampanja temeljila na lažeh in na manipulacijah, čeprav je to res,” je še menil Počivalšek, ki je v svojem nastopu na kakšnem nagovoru naciji v radikalnosti presegel celo Janeza Janšo in se je na trenutke zdelo, da je prav Počivalšek prevzel Janševo retoriko. Janša pa je dogajanje komentiral presenetljivo mirno.

Paradigma leninizma se glasi, da »brez revolucionarne teorije ni revolucionarnega gibanja«. Za Lenina je bila zato organizacija partije izjemnega pomena in je bila zanj osnovna predpostavka uspešnega boja proletariata zoper buržoazijo. Tako se je zoperstavil teoriji spontanosti v mednarodnem delavskem gibanju in je zahteval močno partijo, vodilno moč delavskega razreda. Dolžnost pripadnikov organizacije je organizirati in voditi množice. Tako stališče je nasprotno mnenju, da naj se organizacija v imenu množice bori za socialistične cilje. Njegovo razumevanje partije je vključevalo principe demokratičnega centralizma in široke izmenjave stališč znotraj tega okvira. O politični partiji je pisal v pomembnih delih, kot so Kaj storiti?, Korak naprej, dva koraka nazaj, Otroška bolezen levičarstva v komunizmu.

O socialistični revoluciji je pisal zlasti s stališča, kako naj uspe v nerazviti kapitalistično urejeni družbi. V kolikor so razredni antagonizmi v družbi zaostreni in mednarodne razmere konfliktne, lahko proletariat po Leninovem mnenju zmaga in prične s socialističnim prevratom, čeprav utegne to zahtevati nadčloveško požrtvovalnost. Najbližji zaveznik proletariatu so siromašni kmetje. Posebno pomembni so njegovi teoretični poudarki glede socialistične revolucije in diktature proletariata. Najbolj znano delo o tem nosi naslov. Taktika socialdemokracije v demokratični revoluciji.

In prav za to gre, za taktiko, kako zaključiti predsedovanje in sedanji mandat, potem ko opozicija stalno izpostavlja zahtevo po izrednih volitvah. Ko smo že pri političnih pmfletih je svojega na tviterju včeraj objavil tudi radijski kolega novinar Tomaž Celestina.  “Napovedal in izvedel bi sesutje današnjega glasovanja o demografskem skladu in nalezljivih boleznih. Razlog: Preveč konfliktna tematika, preveč opozoril in jasen namig, da se s tem izogneš vnovičnemu mrtvilu in napetosti v času referendumske kampanje. Jutri bi si potrdil ministra, če bi se pač odločil, da ga potrebujem in s tem bi na dan vrgel razmerje moči v javnih glasovanjih. Vsako preštevanje koristi.
Skušal bi najti toliko modrosti, da bi zaplete z STA in imenovanjem tožilcev opisal kot ne preveč posrečen splet okoliščin, predvsem pa bi zadeve bliskovito uredil. Res bliskovito. Napovedal bi, da bo vlada svoj mandat končala tam nekje okrog konca predsedovanja Svetu Evropske unije, da pač reč nekako speljemo do konca, kot je bilo načrtovano. Konec predsedovanja in mandata bi nekako povezal tudi z željo, da država s čim manj prekinitvami spelje morebitni četrti val, ob tem bi jasno napovedal približevanje francoskemu/avstrijskemu… modelu.
Potem pa bi počakal na volitve. In mogoče vmes skušal umiriti teme, ki razen prepričanih ne prepričajo nikogar več, vzbujajo pa čedalje večjo polarizacijo. Tako. Ampak saj nihče noče, da bi se zadeve mirno speljale, ne? :)”.

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.