“Pacificirana” opozicija v času predsedovanja ne bo poskušala rušiti Janševe vlade – Janez Janša bo imel več dela na zunanjepolitični fronti kot pa z opozicijo

Slovenija z današnjim dnem za pol leta prevzema predsedovanje Svetu EU, drugič, odkar je članica evropske družine. Prvič je Slovenija predsedovala EU leta 2008 v času prve Janševe vlade. Vsi resursi vladajoče politične garniture bodo vsaj v naslednjih šestih mesecih bolj kot doma angažirani na evropskem političnem parketu, čeprav je Janševa garnitura ob nedavni obletnici kot tudi z včerajšnjim obiskom Podravske regije dala vedeti, da še kako razmišlja predvsem o naslednjih volitvah.

Ob pacifizirani opoziciji, kjer so se več ali manj vsi politični akterji vdali v usodo, da bodo volitve redne, torej prihodnje leto po končanem predsedovanju EU, zato vlada Janeza Janše pravzaprav ne bo imela težkega dela na domačem političnem parketu. Še zadnja neznanka v konsolidaciji je bilo pravzaprav dogajanje v DeSUS-u, kjer pa je novi predsednik Ljubo Jasnič “slovenskim republikancem”, kot v DeSUSU slikovito imenujejo Janševo SDS, obljubil, da ne bodo delali problemov.

Janševa vlada, za katero je intenzivno praznovanje 30. obletnice Dneva državnosti, ki je z obiskom Podravske regije včeraj nakazala, da bo vzporedno z vodenjem EU intenzivno vodila tudi predvolilno kampanjo, se bo lahko, vsaj sodeč po konsolidaciji političnih razmerij doma, v miru posvetila pripravam na naslednje volitve.

Doma se bo sicer še naprej soočala s protesti, vendar ker se oblast pri nas vsaj zaenkrat še ne menjuje na ulici, ampak v parlamentu, in na volitvah bo vse skupaj usmerjeno na čas po vodenju EU. Ob tem je zanimiva vzporednica z Madžarsko, kjer so bili na začetku Orbanovega mandata permanentni protesti, vendar je na na koncu Orban zlomil tako protestnike kot opozicijo.

Orban je leta 1998 prvič zmagal na volitvah in je pri petintridesetih letih postal eden najmlajših premierjev v Evropi. Stranka je državi vladala do leta 2002, ko je Fidesz volitve v letih 2002 in 2006 tesno izgubil pred Socialistično stranko. Leta 2010 je Orban drugič zmagal na volitvah, po številnih aferah, ki so jih za sabo pustile vlade, ki so jih vodili socialisti, je Orbán s Fideszom zmagal z ustavno večino in od takrat je praktično nezamenljiv, saj vlado vodi že 12 let.

Kako se bo Janša znašel in usklajeval interese Višegrajcev v času drugega vodenja EU, bomo seveda lahko videli šele po koncu mandata. Vsekakor pa so dokaj nevtralni bruseljski analitiki pred vodenjem EU s strani Slovenije previdno ugotavljali, da Janša 2021 ni isti Janša, kot je bil leta 2008 v času prvega vodenja EU, karkoli že to pomeni.

Od liderjev opozicije doma se je na predvečer predsedovanja Slovenije EU oglasila s pismom le Tanja Fajon, predsednica SD-ja, ki je v osebnem pismu zapisala, da Janez Janša na evropski parket vstopa v rumenem jopiču. Čez pol leta bo jasno, ali ga bo slekel ali zgolj preoblekel.

Fajonova, ki dobro pozna dogajanje v Bruslju, je med vrsticami dala vedeti, da bo imel Janša tam večje probleme kot pa z domačo opozicijo. “Prvo predsedovanje sem v Bruslju spremljala od blizu, tudi takrat je predsednik vlade Janez Janša in administracija razmeroma uspešno opravila delo,” je dejala. “Priznam pa, da sem predsedovanje takrat spremljala z bistveno večjim ponosom, kot ga spremljam zdaj, ko v to polletno obdobje vstopamo z nekim težkim črnim oblakom, ki visi nad Slovenijo,” je dejala in izpostavila kritike, ki jih je bila Slovenija deležna v zadnjem času.

“Seveda bi si želela, da z odliko opravimo to predsedovanje, se pa bojim, da ta hip nismo na pravi poti,” še dodaja. Fajonova sicer sinoči v oddaji 24 ur ni direktno odgovorila na vprašanje, ali bo opozicija v času predsedovanja “rušila vlado”, vendar je jasno nakazala, kje bo Janša imel največ problemov. “Opozicija ima dolžnosti in odgovornost, da spremlja ravnanja vlade, da opozarja, če so nesprejemljiva ali celo protiustavna. Tu ne gre za kakršenkoli suspenz delovanja opozicije, tudi v času predsedovanja ne,” je izpostavila.

Slovenija po oceni Fajonove predsedovanje začenja z najnižjim ugledom, ki ga je kadarkoli imela v mednarodni skupnosti: “Zaradi ravnanj predsednika vlade je bila že nekajkrat obravnavana kot država, ki odstopa od evropske poti in evropskih vrednot. Nazadnje se je to potrdilo na Evropskem svetu prejšnji teden, ko je Janša v družbi Orbana in Morawieckega branil sporni madžarski zakon o prepovedi vsebin o LGBTI v izobraževalnem procesu. Utrditev vtisa o Sloveniji so jasno prikazovali članki uglednih evropskih časopisov, ko so analizirali Janšo kot zvestega sledilca Orbanove iliberalne demokracije. Slovenija se je s tem dejanjem primaknila še korak bližje madžarski avtokraciji in še bližje h gumbu za sprožitev 7. člena Pogodbe o Evropski uniji, evropskega mehanizma, namenjenega varovanju evropskih vrednot in pravil.”

Predsednik NSi Matej Tonin je sicer spretno zagovarjal pozicijo Slovenije in Janeza Janše. “Slovenija bo v prihodnjih šestih mesecih vodila in tudi moderirala članice EU. Če se bo postavila na katero stran, bo težko doseči kompromis. Naša naloga je predvsem, da povežemo vse članice, da najdemo kompromis, in da na različnih področjih najdemo skupne zakonodajne rešitve, da napredujemo,” meni.

“Ta nevtralna drža me skrbi tudi, ko gre za svobodo medijev,” je dejala Fajonova in se navezala na zadnja opozorila tujih medijskih organizacij, da gre v Sloveniji za sistemske posege v svobodo medijev v državi. Dodala je, da so imeli podobno razpravo tudi zaradi še vedno neimenovanih evropskih delegiranih tožilcev.

“Ta črn madež se nam na žalost vleče in Slovenija bo morala trdo delati, da si povrne zaupanje. Včeraj je nekaj tujih kolegov predsednici komisije in predsedniku sveta pisalo, naj Sloveniji začasno zamrznejo evropska sredstva. To so dovolj resna opozorila, ki jih more vlada vzeti izjemno resno,” je dejala Fajonova.

Obregnila se je ob opozorilo premierja Janše na proslavi ob 30-letnici osamosvojitve in prevzemu predsedovanja Svetu EU, ko je dejal, da “vemo, da so dvojna merila najhitrejša pot v razgradnjo vsake skupnosti, zato se bomo doma in v Evropi borili, da bodo za vse veljali enaki vatli”.

Fajonova meni, da se je treba “njegovega metra bati”. Očita mu diskriminacijo manjšine, kar po njenem mnenju jasno kaže, da so njegove besede prazne: “Prezreti oziroma celo podpirati nepravilnosti, ki se dogajajo na Madžarskem in na Poljskem, in jih promovirati v Sloveniji, je ne le povsem napačno, temveč tudi nevarno.”

“Resnično strašljivo je tudi spoznanje, da bo Svetu EU predsedovala vlada, ki neonaciste, oboževalce tistih, ki so skoraj pogubili vso Evropo, danes označuje za bisere in v njihovem imenu pritiska na policijo. Za zaščito sprevrženih vrednot ljudi, oblečenih v rumene jopiče, si je tudi sama pripravljena nadeti rumeni jopič ter rušiti ustavni red in pravno državo v članici Evropske unije. V tej isti skupnosti, ki je utemeljena na zavezniškem boju proti nacifašizmu, na človekovem dostojanstvu, solidarnosti in miru,” še meni Fajonova.

Kot še pravi, je sicer želja slovenskega predsedovanja – prispevati h krepitvi odpornosti in okrevanju – dobra, a vprašljiva: “Zato, ker so zanjo potrebne bistveno drugačne ambicije, kot jih je vlada pokazala pri pripravi nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost.”