(VIDEO) Nekdanji predsednik Milan Kučan kritičen do nekaterih ukrepov Janševe vlade, “ki nimajo zveze z epidemijo in so globoko posegli v ustavno tkivo in bistvo slovenske demokracije in se kažejo v globoki razklanosti slovenske družbe – večji, kot je bila kadarkoli v tridesetih letih”

Ker so se Janez Janša, Igor Zorčič in Borut Pahor svojo odsotnost na sinočnji proslavi ob odkritju spomenika braniteljem mesta Ljubljana 1991 opravičili, se je Zoran Janković lepo zahvalil za vabilo glede udeležbe na današnji državni proslavi. Milan Kučan se o udeležbi na državni proslavi ni izrekel, je pa bil kritičen do nekaterih potez “sedanje upravljavske strukture”.

Sinoči je bila namreč na Trgu mladinskih delovnih brigad slovesnost ob odkritju spomenika braniteljem mesta Ljubljane 1991. Slavnostni govornik je bil nekdanji predsednik republike Milan Kučan. Čeprav je lokacija spomenika le streljaj od vlade in predsedstva, se je državni vrh na čelu s predsednikom države Borutom Pahorjem, predsednikom vlade Janezom Janšo ter predsednikom parlamenta opravičil, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca pa ni poslal niti opravičila.

Svojo odsotnost z državne proslave pa je za nocoj napovedal Ljubljanski župan Zoran Jankovič in jo tako argumentiral: “Bilo bi lepo, ko bi danes lahko govorili samo o tem, kako smo združeni, kako lahko lepo živimo skupaj in spoštujemo različna mnenja, vse različnosti, ki nas v bistvu spajajo ne razdvajajo. Pa imamo mnoge čudne dogodke tudi ob tej obletnici, ki so težko razumljivi. Dobil sem vabilo za jutrišnjo proslavo in sem se lepo zahvalil. Na proslavo, kjer nas delijo od mojih meščank in meščanov z ograjami, sam ne grem. Proslava mora biti ljudska, naša, vseh tistih, ki smo ponosni, da živimo v tej lepi državi. In jaz si želim, da naslednjih deset let dočakamo v Ljubljani še bolj poenoteni in da končno tudi v državni politiki najdemo tiste ljudi, ki bodo združevali in ne razdruževali. Tiste, ki bomo držali lopato v rokah, če je treba, ne pa Twitter. K sreči ga ne poznam.” Ob tem Janković ni pojasnil, ali je v govoru, “da ga ne pozna”, imel v mislih Twitter ali tistega, ki bi se v državni politiki pomeril z Janezom Janšo.

V središču pozornosti je zato bil nekdanji predsednik države Milan Kučan, ki ga je Janković tako napovedal kot slavnostnega govornika: “In komaj čakam našega prvega predsednika, ki ga vabim k slavnostnemu nagovoru, kajti on je tisti, ki je svojo funkcijo razumel kot dostojno funkcijo do vsakega državljana in državljanske, ko je s svojo moralno avtoriteto lahko pokazal pot tudi v časih, ki so bili materialno mnogo težji, kot so današnji In to tudi danes potrebujemo sploh v času, ko smo imeli to covid krizo in smo imeli razne uradne govorce. Če bi njih poslušal, se jaz ne bi cepil. Poslušal sem stroko, naše zdravnike in sem opravil cepljenje”.

Milan Kučan je v govoru pohvalil modrost poveljnikov TO v Ljubljani, kjer je imel v mislih Miho Butaro, ki je bil včeraj prav tako na proslavi, ker je leta 1991 zavrnil ukaz Janeza Slaparja o napadu na vojašnice JLA z besedami “Janez, brez pisnega ukaza tega ne bom naredil!”. Miha Butara je v intervju za DELO leta 2017 dogodek opisal tako: “Igor Bavčar kot vodja republiške koordinacije [najvišje slovensko poveljstvo med osamosvojitveno vojno – na čelu katerega sta bila Bavčar in Janša, delovalo pa je v kleti Cankarjevega doma – ki je koordiniralo vojaške operacije TO in milice] in mi rekel: »Miha, po celi Sloveniji napadamo vojašnice, vsi napadajo, razen vas. Vsaj malo streljajte, da boste prestrašili one v vojašnicah.« In še “ta ukaz je dal Janez Janša. To je moje mnenje, oprto na vedenje in vse, kar sem pozneje izvedel iz pogovorov s člani republiške koordinacijske skupine. Govoril sem z vsemi člani predsedstva, predsednikom parlamenta Francetom Bučarjem, z vsemi. Ukaz je šel mimo njih. Slapar pa me je hotel zmanipulirati”, je dejal Butara.

Polkovnik Butara je 28. junija 1991 zgodaj zjutraj dobil ukaz, naj napade vojaške objekte v Ljubljani. Ukaz je zavrnil in prepričan je, da je s tem preprečil ogromne žrtve, ekološko katastrofo in vojno brez pravil. Butaro so zaradi zavrnitve ukaza razrešili s položaja – čeprav je bil pred osamosvojitveno vojno tudi namestnik načelnika Manevrske strukture narodne zaščite – od leta 1993 do upokojitve leta 2010 pa je bil brez napredovanja v činu poklicni predsednik Zveze slovenskih častnikov. Leta 2005 je dobil drugo najvišje državno odlikovanje, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije.

Milan Kučan je včeraj zanj in ostale poveljnike v Ljubljani našel pohvalne besede: “In kar je pomembno povedati ravno, ko gre za Ljubljano, je tudi spomenik odgovornosti in modrosti poveljnikov, ki so preprečili, da bi bilo potrebno njihovim borcem biti soočen z orožjem takrat močnejšega nasprotnika. Treba je biti zelo pogumen, treba je imeti velik občutek odgovornosti, veliko socialnega in humanega čuta, da svojih borcev ne izpostavljaš po nepotrebnem orožju. Ljubljana je bila cilj takrat in če bi padla Ljubljana, bi padlo še marsikaj drugega. Ljudje, ki so pokazali svoj pogum in svojo pripravljenost, so plačali ž življenjem. To smo slišali ravnokar v uvodnem nagovoru. Eden od tistih, ki so imeli pogum in ki so se bili pripravljeni žrtvovati, je bil tudi pilot helikopterja Toni Mrlak. O njegovi pripravljenosti in o tem, da je zato žrtvoval življenje, govori spomenik nedaleč tu v Rožni dolini”.

Kučan je menil, da prisostvuje pomembnemu dogodku, saj spomini nosijo sporočila, spomeniki pa so opredmeten spomin. “Ta spomenik je poseben, ker govori o času, ko so bili Ljubljančani tako kot tudi večina državljank in državljanov Slovenije pripravljeni našo demokratično odločitev, da živimo v svoji državi, podpreti s pripravljenostjo upreti se tistemu, ki bi to želel preprečiti”, je dejal in ob tem izpostavil dve sporočili. “Prvo sporočilo je, da svoboda, človekove pravice in demokracija niso izborjeni enkrat za vselej, da se je zanje potrebno potruditi in dokazovati vsak dan posebej – vsak od nas posameznikov in vsa naša skupnost kot celota”.

Drugo politično stališče Milana Kučana pa je bilo v kritiki ravnanja sedanje oblasti in podpori petkovim kolesarjem.

“Da je to resnica, dokazujejo mnogi protestniki v Sloveniji, ki niso zadovoljni s tem, kar počne sedanja upravljavska oblast države. So petkovi kolesarji, so mnoge izjave in mnogi protesti po vsej naši domovini. Jaz v tem prepoznavam velik potencial tistih, ki želijo spremembe, spremembe na boljše, in če hočete k revitalizacije ustave slovenske, vrednostnih izhodišč, na katerih je zgrajena kot družbena pogodba in k revitalizaciji in posodobitvi vrednost, na katerih je slovenska država nastala”.

Nekaj pohval je Kučan našel za sedanjo upravljavsko oblast države, kot je imenoval aktualno vlado Janeza Janše, pri spopadu z epidemijo.

“Mislim, da je srednja upravljavska struktura posvečala kar veliko naporov, da je delovalo tudi gospodarstvo, se pravi tista veja dejavnosti, ki je priskrbela ljudem kruh. Res pa je, da so podcenili posledice ukrepov, ki so po svoje zagotavljali, da smo se lahko soočili kar uspešno s to nesrečno boleznijo, nepoznano, ki je vnašala predvsem negotovost. Predvsem pa so sprejemali ukrepe, ki pravzaprav s tem nimajo nobene zveze, ki so posegli globoko v ustavno tkivo in v bistvo slovenske demokracije, ki se kaže navsezadnje sedaj v globoki razklanosti slovenske družbe, večji, kot je bila kadarkoli v tridesetih letih, zato pa lahko praznujemo 30. letnico slovenske države z veliko manj navdušenja, z veliko manj prepričanosti v svoje sposobnosti in upam, da bomo štiridesetletnico dočakali veliko bolj povezani in da nas bo povezalo nekaj, kar manjka slovenski državi. To je strategija njenega razvoja”.  Kučan je prepričan, da jo je sedaj veliko lažje spisati in tudi uresničevati, “ker jo je za vse nas izpisala Evropska unija s tem, ko je povedala, zakaj je potrebno uporabiti velika sredstva, ki so namenjena programu okrevanja”.