(VIDEO) V predsedniško palačo v majicah z napisom “Za obSTAnek” prišli tudi ustanovitelji STA-ja Dejan Verčič, Franci Zavrl in Franci Perčič ter nekdanji direktor Tadej Labernik – Pahor podelil državna odlikovanja, med prejemniki reda za zasluge tudi STA
Predsednik republike Borut Pahor je danes Slovenski tiskovni agenciji podelil državno odlikovanje red za zasluge. Agencija je odlikovanje prejela za 30 let nenadomestljivega agencijskega poslanstva v medijskem prostoru in za pomembno vlogo v obdobju osamosvojitve Slovenije, so odlikovanje utemeljili v uradu predsednika republike. V predsedniško palačo so na podelitev odlikovanja v majicah z napisom “Za obSTAnek” prišli tudi ustanovitelji STA-ja Dejan Verčič in Franci Zavrl in Franci Perčič ter nekdanji direktor Tadej Labernik.
Po nekaterih sicer nepotrjenih informacijah naj bi kabinet predsednika države zaradi spora z vlado namignil, da bi namesto aktualnega direktorja STA-ja Bojana Veselinoviča državno priznanje prevzel nekdo drug iz uredništva STA-ja, vendar sta priznanje prevzela tako odgovorna urednica Barbara Štrukelj kot sedanji direktor Bojan Veselinovič. Predlog za državno odlikovanje STA-ju ob 30 letnici delovanja je sicer formalno podalo Društvo novinarjev Slovenije (DNS). Na podelitvi je bila prisotna tudi predsednica DNS Petra Lesjak Tušek.
https://twitter.com/BorutPahor/status/1407680652665933832
STA državno odlikovanje za 30 let nenadomestljivega agencijskega poslanstva v medijskem prostoru https://t.co/AkPFwt8FSf #zaobSTAnek @BorutPahor @novinarSI pic.twitter.com/rYewFXEpVh
— STA (@STA_agencija) June 23, 2021
Red za zasluge so prejeli Slovenski programski oddelek in Slovenski informativni sporedi, ki delujejo v okviru Deželnega sedeža RAI za Furlanijo – Julijsko krajino, ob 75-letnici radijskega in 25-letnici televizijskega programa za pomembno vlogo pri ustvarjanju radiotelevizijskih vsebin v slovenščini, namenjenih slovenski narodni skupnosti v Italiji, in za dolgoletno čezmejno sodelovanje, ki prispeva k bogatitvi programov na obeh straneh meje. V imenu Slovenskega programskega oddelka in slovenskih informativnih sporedov sta odlikovanje prevzela Martina Repinc in Marco Tavčar.
Utemeljitve:
Za pomembno vlogo pri ustvarjanju radiotelevizijskih vsebin v italijanščini, namenjenih italijanski narodni skupnosti v Sloveniji, in za dolgoletno čezmejno sodelovanje, ki prispeva k bogatitvi programov na obeh straneh meje, ob več kot 70-letni radijski in 50-letni televizijski tradiciji prejmeta radijski in televizijski program za italijansko narodno skupnost, ki delujeta v okviru Regionalnega centra RTV Koper/Capodistria, red za zasluge.
Zgodovina radiotelevizijskih vsebin v italijanščini v Sloveniji sega v leto 1949, ko se je 24. maja zvečer na območju tedanje cone B svobodnega tržaškega ozemlja prvič oglasil nov radijski program. Programske vsebine so sledile večjezičnosti in večkulturnosti območja in so nastajale v slovenskem, italijanskem in srbohrvaškem jeziku. Radijska postaja je tako svojim poslušalkam in poslušalcem ponudila vsebine v njihovih materinščinah in postala ena od štirih, ki so tedaj v Evropi oblikovale programe v več jezikih. Tri desetletja pozneje, leta 1979, je italijanski radijski program dobil svojo ločeno frekvenco in oddajniško mrežo.
Začetek televizijskih vsebin v italijanščini je prinesel 8. maj 1971 s televizijskim dnevnikom »Notiziario«. To je bil ponosen in hkrati prelomen trenutek, saj je bil ta televizijski program tudi prvi barvni, viden v sosednji Italiji, kar je pritegnilo gledalke in gledalce tudi onkraj meje.
Radijski in televizijski programi RTV Koper/Capodistria so imeli pomembno vlogo tudi v času osamosvojitve Republike Slovenije, saj so italijanski narodni skupnosti zagotavljali informacije o dogajanju, bili pa so vir informacij tudi za tuje medije, predvsem italijanske.
V samostojni Sloveniji so radijski in televizijski programi za italijansko narodno skupnost postali del Regionalnega centra RTV Koper/Capodistria, ki je bil ustanovljen leta 1995. Še naprej so izpolnjevali svoje temeljno poslanstvo in v evropskem duhu sodelovanja in sobivanja iskali priložnosti za čezmejno povezovanje. Tako je leta 1999 nastal projekt Čezmejna televizija, ki je povezal slovenska in italijanska uredništva Televizije Koper/Capodistria in Deželnega sedeža RAI za Furlanijo – Julijsko krajino ter okrepil sodelovanje med osrednjima radiotelevizijskima ustanovama obeh držav, slovensko RTV Slovenija in italijanskim RAI. Čezmejna televizija, ki je s skupnim uredništvom edinstven projekt in prava posebnost v Evropi, gledalkam in gledalcem v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem ponuja vsakodnevno izmenjavo in dvojezični ogled dnevnoinformativnih oddaj vseh štirih uredništev. Programe bogatijo tudi koprodukcijski posnetki prireditev in dogodkov posebnega pomena za čezmejni prostor. Kot pravijo ustvarjalci Čezmejne televizije, projekt ni spletel le poklicnih vezi med Koprom in Trstom, ampak tudi prijateljstvo in zavest o skupni usodi uredništev.
V ospredju snovanja radiotelevizijskih vsebin sta bili vselej ideja in potreba po zagotavljanju medijskih pravic italijanski narodni skupnosti. Danes radijski in televizijski program snujeta raznolike vsebine, namenjene poslušalcem in gledalcem avtohtone italijanske narodne skupnosti v Sloveniji, pomembno mesto pa imata tudi med poslušalci in gledalci v sosednji Italiji in na Hrvaškem. Radijski in televizijski programi v italijanščini, namenjeni italijanski narodni skupnosti v Sloveniji, so pomemben oblikovalec značaja večkulturnega in večjezičnega območja in zagotovilo ohranjanja avtohtone italijanske narodne skupnosti v Sloveniji.
Republika Slovenija z državnim odlikovanjem izraža hvaležnost in priznanje ustvarjalcem, ki so v več desetletni zgodovini sooblikovali radijske in televizijske programe za italijansko narodno skupnost in tako bogatili sobivanje in sožitje med ljudmi različnih narodnosti in večkulturnost območja. Ob 30-letnici samostojnosti Republike Slovenije so dragocen navdih, da svoj obstoj in prihodnost gradimo na tem, kar nam je skupno in nas povezuje, ter tako utrjujemo vezi med prijateljskima in sosedskima narodoma.
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je vročil državno odlikovanje red za zasluge radijskemu in televizijskemu programu za italijansko narodno skupnost, ki delujeta v okviru Regionalnega centra RTV Koper-Capodistria
Za pomembno vlogo pri ustvarjanju radiotelevizijskih vsebin v slovenščini, namenjenih slovenski narodni skupnosti v Italiji, in za dolgoletno čezmejno sodelovanje, ki prispeva k bogatitvi programov na obeh straneh meje, prejmejo ob 75-letnici radijskega in 25-letnici televizijskega programa Slovenski programski oddelek in Slovenski informativni sporedi, ki delujejo v okviru Deželnega sedeža RAI za Furlanijo – Julijsko krajino, red za zasluge.
75-letna tradicija radijskih vsebin v slovenščini se je v Italiji začela po koncu druge svetovne vojne. Slovenska beseda je mesto na tržaških radijskih valovih sicer prvič dobila že v obdobju med letoma 1943 in 1945 kot del večjezične radijske postaje, najprej pod imenom Primorski radio in nato Radio svobodni Trst, nato pa je z letom 1946 dobila svoj radijski val.
Ko je leta 1954 Svobodno tržaško ozemlje postalo del Italijanske republike, so slovenske radijske oddaje prišle pod okrilje italijanske javne radiotelevizije RAI. S tem se je zanje začela nova doba. Kakovost oddajanja se je znatno izboljšala, nova tehnologija je slovenščino na radijskih valovih ponesla po celotni Benečiji in Kanalski dolini, pridružili pa so se ji tudi programi v narečjih, ki jih govorijo Slovenci iz Videnske pokrajine.
Radijskemu zvenu slovenske besede se je leta 1995 pridružila še težko pričakovana televizija. Tedaj so v okviru Deželnega sedeža RAI za Furlanijo – Julijsko krajino začeli predvajati televizijski večerni dnevnik in krajše oddaje, v naslednjih petindvajsetih letih pa so se radijske in televizijske vsebine v slovenščini množile in bogatile. Danes Deželni sedež RAI svojim poslušalcem in gledalcem na leto zagotovi več kot štiri tisoč ur radijskih oddaj in več kot dvesto ur televizijskih oddaj v slovenščini ter oblikuje spletišče v slovenskem jeziku.
Radiotelevizijske vsebine, ki jih danes v okviru Deželnega sedeža RAI pripravljajo Slovenski programski oddelek in Slovenski informativni sporedi, imajo pomembno stvarno in simbolno vlogo za Slovenke in Slovence v Furlaniji – Julijski krajini. So kakovosten in verodostojen vir informacij v slovenščini, obenem pa utrjujejo samobitnost slovenske manjšine v Italiji ter ohranjajo njeno povezanost z materinščino in matičnim narodom. Negujejo kulturno in jezikovno dediščino ter žlahtnijo sobivanje dveh sosednjih in prijateljskih narodov.
V tem evropskem duhu sodelovanja in sobivanja je utemeljen tudi edinstveni projekt Čezmejna televizija, ki je tik pred prelomom tisočletja povezal slovenska in italijanska uredništva Deželnega sedeža RAI za Furlanijo – Julijsko krajino in Televizije Koper/Capodistria. Čezmejna televizija, ki je s skupnim uredništvom prava posebnost v Evropi, gledalkam in gledalcem v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem ponuja dvojezičen ogled dnevnoinformativnih oddaj vseh štirih uredništev, med drugim tudi vsakodnevno ponovitev osrednjega dnevnika slovenske nacionalne televizije. Programe bogatijo koprodukcijski posnetki prireditev in dogodkov posebnega pomena za čezmejni prostor. Čezmejna televizija je primer brezmejnega sodelovanja med osrednjima javnima radiotelevizijskima ustanovama dveh držav, italijanskim RAI in slovensko RTV Slovenija.
Z državnim odlikovanjem Republika Slovenije izraža hvaležnost in priznanje ustvarjalkam in ustvarjalcem radiotelevizijskih vsebin v slovenščini, ki so v 75-letnem radijskem in 25-letnem televizijskem obdobju soustvarjali Slovenski programski oddelek in Slovenske informativne sporede, spodbujali čezmejno sodelovanje med dvema sosednjima in prijateljskima narodoma ter utrjevali povezanost slovenske narodne skupnosti z matičnim narodom in državo, ki v letošnjem letu praznuje 30. obletnico osamosvojitve.
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je vročil državno odlikovanje red za zasluge Slovenskemu programskemu oddelku in slovenskim informativnim sporedom, ki delujejo v okviru Deželnega sedeža RAI za Furlanijo – Julijsko krajino
Za trideset let nenadomestljivega agencijskega poslanstva v medijskem prostoru in za pomembno vlogo v obdobju osamosvojitve Republike Slovenije prejme Slovenska tiskovna agencija red za zasluge.
Samostojna država potrebuje samostojno tiskovno agencijo – v viharnih dneh pred tridesetimi leti je postalo to dejstvo nujnost in pogoj, ki ga je bilo treba izpolniti. Če se Slovenija ne bo osamosvojila tudi informacijsko, če ne bo svojim ljudem in vsem v tujini sporočala svojih novic, ne bo popolna država – ali pa je celo sploh ne bo.
Njeni pobudniki in ustanovitelji Slava Partljič, dr. Manca Košir, Vinko Vasle, dr. Dejan Verčič, Franci Zavrl in Franci Perčič so se zavedali moči, ki jo ima informacija. O tem, kako deluje tiskovna agencija, so nekaj vedeli, še več pa ugibali in se sproti učili. V nekaj tednih so pripravili vse potrebno za ustanovitev podjetja in bili junija formalno pripravljeni na to, kar je sledilo. Kaj bo to, si najbrž niso zares predstavljali.
Informacijska vojna je trajala nekaj dlje od desetdnevne vojaške obrambe slovenske osamosvojitve. Začela se je 20. junija, ko je Slovenska tiskovna agencija objavila svojo prvo novico, sporočila je, da začenja poskusno delovati, nato pa so nemudoma sledile še tri: da bodo poslanci v prihodnjih dneh razpravljali o novih zastavi in grbu, da bo 27. junija 1991 potekal ustanovni kongres Svetovnega slovenskega kongresa in da so predstavniki zvezne in slovenske vlade na pogovorih v Beogradu dosegli dogovor, s katerim se je končala tako imenovana carinska vojna.
Dotlej je bila osrednji vir informacij o dogajanju v Sloveniji za tuje tiskovne agencije in tujo javnost, pa tudi za ljudi v Sloveniji, skupna jugoslovanska agencija Tanjug. Čez noč je vse postalo drugače. Z ustanovitvijo lastne tiskovne agencije še pred ustanovitvijo države je bil postavljen eden od ogelnih stebrov trdnosti odločitve za slovensko osamosvojitev. Ob intenzivni zunanjepolitični dejavnosti in pripravah na vojaško obrambo je bilo medijsko informiranje tuje javnosti ključno, da je svet razumel in sprejel naše težnje po samostojnosti.
Ob rojstvu države je tako nastala tudi njena uradna pričevalka. Slovenska tiskovna agencija je postala glas, ki ga do tedaj nismo imeli in smo ga nujno potrebovali.
V tridesetih letih se je Slovenska tiskovna agencija razvila v sodoben agencijski servis. V tem času se je Slovenija utrdila in razvila, mediji pa so se bistveno spreminjali. Spreminjala, rasla in prilagajala se je tudi Slovenska tiskovna agencija. Danes je članica Evropskega združenja tiskovnih agencij in Mednarodnega tiskovnega telekomunikacijskega sveta, ima tri lastna dopisništva na tujem in je partnerica pomembnih svetovnih tiskovnih agencij. Ohranila je poslanstvo obveščanja tuje javnosti o dogajanju v Sloveniji in njen angleški servis je vodilni dnevnoinformativni vir v angleškem jeziku v Sloveniji.
Glede potreb domače javnosti pa je njen razvoj sledil oblikovanju slovenske družbe in medijev. Spremlja in poroča o vseh področjih življenja v Sloveniji od politike in gospodarstva do kulture, športa, znanosti, šolstva itn. Vsak dan objavi več kot 350 novic v slovenskem in angleškem jeziku, z lokalnimi dopisništvi spremlja in opisuje dogajanje v lokalnih okoljih ter s tem povezuje Slovenijo. Brez njenega dela bi prenekateri dogodki ostali nevidni in neznani. Leta 2006 je oblikovala lasten fotografski servis, leta 2009 pa še glasovne novice, ki so njen radijski servis. V vsem obdobju delovanja skrbno ureja lastni arhiv, ki je tako tudi arhiv tridesetih let življenja samostojne države Slovenije.
Slovenska tiskovna agencija in samostojna Republika Slovenija sta nerazdružljivi vrstnici. Rodili sta se v prelomnem trenutku, skupaj šli skozi pretrese osamosvajanja in skupaj odraščali. Obe sta nastali iz nuje in vznesenosti, zdaj pa obe vstopata v novo zrelostno obdobje. Tudi danes je verodostojnost informacij enako pomembna, kot je bila pred tridesetimi leti, zato sta vloga in odgovornost Slovenske tiskovne agencije še naprej nenadomestljivi.
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je vročil državno odlikovanje red za zasluge Slovenski tiskovni agenciji
