“Pred 30 leti je bilo enako vroče, kot je danes” – Janez Janša meni, da je ocena “neki blazni politični enotnosti, kjer ni bilo nobenih razlik, slab mit – Luka Mesec pa Janši očita, da se “obnaša tako kot, da se je zgodovina začela z letom 1991 in se bo končala z letom 2021 ali 22 takrat, ko on ne bo imel več te vlade”

Ob 30-letnici samostojnosti so sinoči na RTV-ju nastopili tako predsednik vlade Janez Janša kot predstavniki opozicije. Prišli so predsedniki strank LMŠ Marjan Šarec, Luka Mesec, koordinator Levice, predsednica SD-ja Tanja Fajon in predsednica SAB Alenka Bratušek. Ljubo Jasnič se kot novi predsednik opozicije ni udeležil pogovora, saj se želi najprej pogovoriti s poslansko skupino.

Pogovor s predsednikom vlade, ki je trajal nekaj manj kot uro, in v nadaljevanju prav tako dolg nastop opozicije, bi bila veliko bolj zanimiva, če bi se soočili v studiu. Ker pač pravila RTV-ja ne omogočajo tako drznega razmisleka, je seveda zanimiva primerjava odgovorov na ključne dileme sedanjega trenutka, ki smo jo naredili v nadaljevanju.

Glede na različne vloge je ocena trenutnega stanja v državi logična. Medtem ko opozicija ocenjuje, da je “narod razklan, politika diskreditirana, med ljudmi vladata apatija in strah, pa Janez Janša ocenjuje, da je bila kakovost političnega dialoga v obdobju osamosvajanja Slovenije enaka, kot je danes, hkrati pa je bila politična razklanost v skupščini večja, kot je danes v državnem zboru.

Janez Janša: “Mogoče je bila ta politična razklanost v takratni skupščini oziroma v parlamentu še bolj skrb vzbujajoča, ker je šlo za usodne stvari, in smo nekatere ključne zakone spravili čez z enim ali dvema glasoma večine po številkah blokadah, recimo obrambni proračun po petih mesecih. Vse je zamujalo zaradi tega. Tako da je to, da smo takrat imeli neko blazno politično enotnost, kjer ni bilo nobenih razlik, slab mit. Bila pa je enotnost naroda”.

Ključna razhajanja med koalicijo in opozicijo so v oceni uspešnosti te vlade glede spopadanja z epidemijo in ukrepih, ki jih je vlada sprejela. Janez Janša je vsaj gledano od daleč bistveno spremenil svoj stil vladanja. Če je recimo v drugi vladi, ki jo je vodil po finančni in ekonomski krizi, bilo na vrsti varčevanje, je sedaj Janševa vlada ravnala drugače in ljudi dobesedno zasipala z denarjem, kar je očitno naredilo opozicijo zelo nervozno.

To je opazila tudi voditeljica pogovora z opozicijo Tanja Starič: “Gospa Bratušek, vi ste kritični do gospodarskih ukrepov vlade. Vemo, da je bilo izredno leto, epidemija, PKP-ji. Pravite, najbolj smo zadolženi kot smo kdaj koli v zgodovini bili. Ampak bonitetna agencija Fitch je v petek kot že tretja bonitetna agencija potrdila bonitetno oceno Slovenije kot A, kot najboljšo. Se pravi, nekaj pa je vlada vendarle storila prav?”

Alenka Bartušek: “Glejte, dejstvo je, da je država pravzaprav dolžna pomagati ljudem in gospodarstvu, ko smo v krizi. Bom pa spomnila samo na eno stvar, ko smo nekaj podobnega leta 2013 delali mi. Spomnite se takrat kritik teh, ki so sedaj na vladi. Takrat je bilo zadolževanje nekaj najbolj groznega. Res je bilo takrat zadolževanje dražje, ampak so pač pogoji na finančnih trgih bili slabši za vse ne samo za Slovenijo. Dejstvo je, da po tej covid krizi nas čaka, pa če hočejo priznat ali nočejo priznati, huda finančna kriza. V letu, ko ima država skoraj 5 odstotno gospodarsko rast, skopati luknjo težko nekaj več kot štiri milijarde oziroma skoraj 8,6 odstotka BDP- ja, ni najbolj zdravo, da ne rečem še kaj drugega in po tej krizi pride finančna kriza, ko bo treba vse te dolgove vračati. Pa poleg tega, da nas je ta vlada zadolžila za dodatnih 10 milijard, želi še za dodatno milijardo znižati prihodke. Prej smo lahko slišali, da se predsednik vlade hvali z dodatnim denarjem, jaz bom rekla z zakonom, ker denarja ni za zdravstvo, za dolgotrajno oskrbo, za orožje in tako, ko damo ta paket skupaj, pridemo tam na med štiri in pet dodatnih milijard. Od kje? Lepo je ljudem obljubiti, še lepše pa je, če poveš, kako boš to naredil,” je bila kritična Bratuškova.

Luka Mesec: “Janez Janša se obnaša tako kot da se je zgodovina začela z letom 1991, pa končala se bo z letom 2021 ali 22 takrat, ko on ne bo imel več te vlade. Kaj bo potem, ga ne zanima. Obnaša se kot, da je denarja neomejeno. Zdaj 780 milijonov za orožje, pa potem bomo dali še 2 milijardi za zdravstvo, pa 600 milijonov za dolgotrajno oskrbo, pa zraven je rekel tale mini davčna reforma, ah saj bo samo 900 milijonov stala. Kdo bo krpal proračun, ga pa ne zanima”.

Na pomisleke, kritike opozicije glede zadolževanja in tudi ostro kritiko fiskalnega sveta, ko gre seveda za recimo temu državno blagajno, je v intervjuju odgovarjal tudi Janez Janša: “Kar zadeva zadolženost, ves denar, ki smo si ga v tem času izposodili, smo si izposodili po nizkih obrestnih merah. Slovenija si je v tem času popravila bonitetne ocene, izdali smo celo obveznice z negativno obrestno mero, za to, da so nam denar posodili, so nam plačali, se pravi je bila negativna obrestna mera. Če me vprašate, koliko časa bo svetovni finančni sistem to še vzdrževal, vam povem, da ne dolgo, ampak trenutno je položaj ugoden in Slovenija je tukaj pač v špici”.

V pogovoru, ki ga je vodil Igor E. Bergant, je predsednika vlade Janeza Janšo takole soočil z dilemami okoli zadolževanja: “Se ne bojite, da se ti računi, čeprav, kot ste rekli, previdni, ne bi izšli zaradi recimo nove pandemije, zaradi nekih tveganj, o katerih za zdaj še kaj veliko ne vemo ali pa si jih samo mislimo? Neka nova, recimo svetovna kriza, morda tudi politična?

Janez Janša: “Vse je mogoče. Vse je mogoče. Ampak ravnamo na podlagi tega, kar vemo, in na podlagi tega, kar smo sposobni predvidevati ne samo mi, ampak končno … Slovenija je del Evropske unije, imamo evropske institucije, smo del evroobmočja, imamo Evropsko centralno banko, pogovarjamo se z guvernerko Evropske centralne banke, približno vemo, kakšni bodo trendi v predvidljivem času, za katerega sprejemamo te proračunske dokumente, in ko gre za davke in davčno zakonodajo: najlažje je davke dvigniti, to je samo ena seja, pa so davki znova visoki. Če koga to skrbi, da je to nepovratno. Ampak to ni način. Če hočemo, da bodo ljudje uživali blaginjo, ki si jo zaslužijo glede na našo stopnjo razvoja, potem morajo imeti pač večje plače in večje pokojnine in država jim mora nuditi storitve, ki pomenijo zadovoljevanje skupnih potreb tako, da so te usluge kakovostne in poceni”.

Glavna ost obeh pogovorov tako s koalicijo kot s predsednikom vlade je bila glede na situacijo seveda namenjena dilemam o tem, ali je vlada zgolj reševala situacijo glede covid krize ali pa je ukrepe izkoristila tudi in predvsem za utrjevanje oblasti. Janez Janša v kritiki opozicije vidi predvsem poskuse rušenja vlade. “Ne bi predolgo o tem, ne verjamem, da je težava v komunikaciji. Težava je v tem, da se epidemija izkorišča za rušenje vlade, in to je ključno prispevalo k temu, da nekateri ukrepi niso bili enotno sprejeti samo v Sloveniji, drugje po Evropi pa so jih vsi upoštevali”.

Ob tem se je razvil zanimiv dialog med voditeljem in predsednikom vlade:

Igor E. Bergant: “Nekateri na to seveda gledajo popolnoma obratno, da je vlada v bistvu zlorabljala epidemijo.”

Janez Janša: Da, seveda.

Igor E. Bergant: “Za utrjevanje svoje oblasti, za ceno …”

Janez Janša: “Pokažite mi en ukrep, s katerim smo utrdili oblast”.

Igor E. Begant: “Nekateri jih vidijo kar veliko”.

Janez Janša: “Ampak enega mi povejte. S katerim epidemiološkim ukrepom je vlada utrdila oblast? Vsi ukrepi so bili taki, da so nekoga prizadeli in je bil nekdo nezadovoljen s tem, in vlada si s tem ni delala nobene usluge niti simpatij. Nehvaležni ukrepi so bili, obžalovali smo jih. Morali smo omejevati svobodo gibanja, morali smo ljudem prepovedati stvari, druženje, kar je neka temeljna človekova ne samo pravica, ampak potreba.

Igor E. Bergant: “Potreba, da”.

Janez Janša: “Tako da s temi ukrepi si vlada ni nič utrdila oblast. Prej si je opozicija skušala z nasprotovanjem tem ukrepom, ker je bilo to popularno, dvigniti priljubljenost”.

Glavnina obeh pogovorov in predvsem kritik na račun vlade se je na koncu skoncentrirala na vprašanje financiranja STA-ja in imenovanja tožilcev. Je pa voditeljica Tanja Starič v pogovoru z opozicijo opozorila, da so v tem mandatu vlado že imeli v rokah, a so razpadli, volivci pa se “upravičeno sprašujejo”, koliko časa bi sploh zdržali skupaj, saj so mandat začeli s skoraj dvotretjinsko večino.

Luka Mesec je na vrženo rokavico odgovoril z besedami, da so v prejšnji vladi podpisali pogodbo, a se ta ni izvajala, zato so jo pač morali razdreti. Zdaj je drugače, je zagotovil, četverica že več kot leto dni javno nastopa brez večjih trenj ali nasprotovanj. Še več, dobro podlago ima, da hitro sestavijo koalicijsko pogodbo. Šarec pa se je na izziv odzval z besedami, naj si ljudje predstavljajo, kaj bi šele bilo, če ne bi levi pol leta 2018 sestavili vlade in bi takrat dobili “tak režim”, ko ga zdaj dobro leto izvaja Janša.

So pa ostale razlike znotraj opozicije glede udeležbe na proslavi ob prazniku oziroma 30 letnici samostojne Slovenije. Na vprašanje, ali se bodo udeležili proslave, sta Luka Mesec in Marjan Šarec odgovorila, da ne, medtem ko je stališče Alenke Bratušek in Tanje Fajon drugačno, saj menita, da to ni proslava Janeza Janše, ampak države.

Za prvaka LMŠ-ja Marjana Šarca je osamosvojitev najveličastnejši dogodek v zgodovini naroda. Spomnil je, da so številni dali življenja za to, in prepričan je, da bi jim morali biti hvaležni. Le da Šarec na preteklih 30 let gleda z žalostjo, saj so po njegovem mnenju osamosvojitelji “skrenili s poti” in marsikaj podrli, kar tudi danes ruši vero ljudi v državo. Morda bi res morali tedaj izvesti lustracijo, je dejal Šarec, ki se je s tem približal tudi stališču Janeza Janše, da je bila to izgubljena priložnost. Med državno proslavo bo v parlamentu, njegova udeležba oziroma neudeležba pa bo “politično stališče”.

Fajonova ugotavlja, da je narod razklan, politika diskreditiran poklic, vladata pa “apatija in strah”. To se je po njenih besedah pokazalo tudi na lanski proslavi, ko je bilo “mesto dobesedno preklano” med ljudsko množico in politiki (medklic voditeljice, da je šlo za epidemijo, je Fajonova ignorirala). Vseeno se bo Fajonova letos proslave udeležila, saj ne praznujemo vlade, ampak našo državo.

Luka Mesec (koordinator Levice) se bo udeležil proslave, pa tudi sama osamosvojitev zanj ni “neki ultimativen dogodek” v slovenski zgodovini, pri čemer je spomnil na 9. maj 1945. Mesec je dejal, da so se voditelji leta 1991 borili za pluralizem in svobodo medijev, danes pa so taisti ljudje “z Janšo na čelu” na drugi strani. Vodja Levice je še spomnil, da je spodnjih 40 odstotkov Slovencev po dohodku na slabšem kot leta 1980. Proti temu bo protestiral, ne pa praznoval 30. obletnice samostojnosti.

Alenka Bratušek, predsednica SAB-a, se bo proslave udeležila, “saj to ni proslava vlade, ampak države in ljudi”. Na obletnico je ponosna, kakor tudi na državo. Jo pa žalostijo številne napake, storjene v preteklih desetletjih, med njimi način izvedbe privatizacije s certifikati, ukinitev SDK-ja, pa po njenem mnenju zastaranje velikih procesov, medtem ko se malim ljudem zaradi 100 evrov dolga prodajajo hiše. Država si tega ne zasluži, je izjavila.