“Maršal bi non paper zdaj pripisal Kučanu” – Tako sta se na Twitterju v bran Milanu Kučanu postavila Bogdan Biščak in nekdanji minister Jernej Pikalo

Gremo po vrsti. 3. junija je avstrijska agencija APA poročala, da EU ima “non-paper” o spreminjanju meja na Balkanu “pod ključem” – “Dostopa do tega dokumenta vam ne moremo omogočiti”, piše v odgovoru Evropskega sveta agenciji novinarjem APA.

V Svetu EU so tako pred dnevi potrdili, da obstaja dokument, ki je povezan z domnevno slovenskim non-paperjem o spreminjanju meja na Zahodnem Balkanu. A ga niso razkrili, ker bi lahko ogrozil mednarodne odnose.

Ameriški predsednik Joe Biden pa je tik pred evropsko turnejo izdal izvršni ukaz za zamrznitev premoženja in prepoved vstopa v ZDA vsem tistim, ki prispevajo k destabilizaciji položaja na Zahodnem Balkanu. Te osebe bo določilo ameriško ministrstvo za finance po posvetovanju s State Departmentom.

Sankcije lahko ZDA uvedejo proti vsaki osebi, ki ogroža mir, varnost, stabilnost ali ozemeljsko celovitost katerekoli države Zahodnega Balkana ali spodkopava demokratične procese in ustanove na Zahodnem Balkanu. Sankcije grozijo vsem vpletenim v zlorabe človekovih pravic in korupcijo na Zahodnem Balkanu.

Sankcije grozijo tudi vsem osebam, ki kršijo ali ovirajo regionalne mirovne sporazume, kot so Prespanski sporazum iz leta 2018, Ohridski okvirni sporazum iz leta 2001, resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov številka 1244, Daytonski mirovni sporazum ali sklepi Londonskega sporazuma iz leta 1995.

Včeraj pa se je vlada odločila, da bo umaknila oznako zaupno z dokumentacije o BiH in sporočila, da ga je pripravil Milan Kučan. Za ta korak naj bi se slovenska vlada odločila na podlagi zahteve MZZ, ki je sklenila z dokumenta št. Z-103-34/2010 preklicati stopnjo tajnosti.

“V zadnjih mesecih smo v domačih in tujih medijih zasledili vrsto informacij o t. i. ‘non-paperju’, ki se ga pripisuje Republiki Sloveniji. Vlada Republike Slovenije s takšnim dokumentom ni seznanjena, saj ga v aktualnem mandatu ni obravnavala, pripravljala ali o njem razpravljala, niti tega ni storilo katerokoli ministrstvo ali vladni organ,” so zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da dokument s št. Z-103-34/2010, z dne, 26. 1. 2011, o možnih nadaljnjih poteh za uspeh procesa ustavne reforme Bosne in Hercegovine, obstaja.

To je iz 2011 … Vlada umaknila oznako zaupno z dokumenta o BiH in sporočila, da ga je pripravil Milan Kučan https://t.co/qps05mEtFf

— Marta Razborsek (@MartaRazborsek) June 10, 2021

Na Twitterju sta se v bran Kučanu postavila Bogdan Biščak in Jernej Pikalo, ki je zapisal “Za potrebe dnevno političnega boja je vlada pripravljena razkriti tajne dokumente o tujini. Nedoraslo in nekredibilno do tujih partnerjev, škodljivo za nas. Če si ostal s črnim Petrom v roki, bodi najmanj mož to priznati, ne pa da ga zdaj poskušaš podtakniti drugemu”.

To je iz 2011 … Vlada umaknila oznako zaupno z dokumenta o BiH in sporočila, da ga je pripravil Milan Kučan https://t.co/qps05mEtFf

— Marta Razborsek (@MartaRazborsek) June 10, 2021

Maršal bi non paper sedaj pripisal Kučanu. https://t.co/xXvgkXb8kG Keri cepec! Saj je Kučanu skušal prilepiti že svoje trgovanje z orožjem (mariborska najdba) pa mu ni uspelo. Osel in Maršal gresta dvakrat na led.

— Bogdan Biščak (@Fitzroy1985) June 10, 2021

 

Bogdan Biščak pa je zapisal: “Maršal bi non paper zdaj pripisal Kučanu. Keri cepec! Saj je Kučanu skušal prilepiti že svoje trgovanje z orožjem (mariborska najdba) pa mu ni uspelo. Osel in Maršal gresta dvakrat na led”.

Bolj pomembno kot domače polemike in odločitev Janševe vlade, da umakne oznako zaupno z dokumenta, ki je star več kot deset let, je kakšne informacije imajo glede “non. paperja” Američani, ki imajo očitno zelo natančne podatke o tem, kako je dokument prišel do Bruslja in kdo je avtor tega dokumenta, ki ga mediji pripisujejo Sloveniji in predsedniku vlade Janez Janši.

Čeprav je Milan Kučan za bosansko FACE TV 19. aprila dejal, da je “treba glede “non paperja” verjeti Janši. Nekdanji predsednik Slovenije je izrazil obžalovanje, da se je Slovenija zapletla v špekulacije o prihodnosti BiH in s tem na nek način zaščitil Janšo.

“Mislim, da je Slovenija vpletena, ni se vpletla sama. Janši je treba verjeti. Pahor je s tem vprašanjem želel dobiti dodatne argumente članov predsedstva BiH, da o mirni ločitvi v BiH ni mogoče govoriti, je poudaril Kučan. Janševa vlada pa mu je vrnila z razkritjem poročila o BIH iz leta 2010.

“Na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije ga je, v vlogi posebnega poročevalca za Bosno in Hercegovino, pripravil Milan Kučan. Glede na to, da je vsebina dokumenta v pretežni meri že več več tednov javno znana, ni več pogojev, ki so potrebni za nadaljnji zaupni status tega dokumenta,” pa so sklenili na vladi.

Po zapisih v medijih Kučanovo poročilo ne govori o spreminjanju meja na Balkanu kot non-paper o dokončnem razpadu Jugoslavije, ki je nedavno zaokrožil in dvignil veliko diplomatskega prahu. Gre torej za dva različna dokumenta. Afera z “non paperjem” se je začela aprila, ko so bosanski mediji poročali, da je slovenski premier Janez Janša predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu predal dokument s smernicami glede “dokončnega razpada Jugoslavije”, eden od glavni projektov slovenskega predsedovanja Uniji pa naj bi bil spreminjanje meja na področju nekdanje Jugoslavije.

Sledilo je več burnih odzivov tako v Sloveniji kot tudi v regiji, Evropi in ZDA, kjer so ostro nasprotovali spreminjanju daytonskih meja, tovrstne ideje pa označili za zelo nevarne. Bidnova administracija pa je šla še dlje in sklenila, da položaj na Zahodnem Balkanu v zadnjih dveh desetletjih ogroža napredek v smeri učinkovitega in demokratičnega vladanja ter integracijo v evroatlantske ustanove. V to je vključeno tudi spodkopavanje povojnih sporazumov in ustanov. Vse to po Bidnovem sklepu predstavlja grožnjo nacionalni varnosti in zunanji politiki ZDA.

Pri non-paperju pa gre za neformalni predlog rešitve teritorialnih napetosti na Balkanu – spreminjanje državnih meja osmišlja okrog “nerešenih nacionalnih vprašanj Srbov, Albancev in Hrvatov”, ki sta jih obe jugoslovanski državi v 20. stoletju mirili in prikrivali.

Zaradi vprašanj, ki jih Daytonski sporazum ni dokončno razrešil, si je težko predstavljati evropsko prihodnost za Srbijo in Kosovo, medtem ko je članstvo v EU za BiH nedosegljivo, navaja dokument. “Razmere je izkoristila Turčija, ki je močno povečala svoj vpliv v BiH in Severni Makedoniji. Z izjemo Turčije ter nekaj lokalnih politikov in njihovih privržencev, ki so se osebno okoristili na račun kaosa in nedelujočih inštitucij, nihče ni zadovoljen s situacijo v BiH.”

Dokument govori tudi o združitvi Kosova z Albanijo, medtem ko bi severnemu delu, kjer živi več srbskega prebivalstva, pripadal poseben status. Omenja se tudi rešitev hrvaškega nacionalnega vprašanja s priključitvijo večinskih hrvaških kantonov BiH ali pa z dodelitvijo posebnega statusa hrvaškemu delu BiH (po zgledu Južne Tirolske).