Je Ljerka Bizilj v kolumni “Slovenka pomlad in JBTZ”, kjer je ponovno odprla vlogo slovenske politike in Milana Kučana ob aretaciji Janeza Janše, naredila (zlo) namerno napako, ko piše, da se je Igor Omerza na dan aretacije Janše “umaknil” v Avstrijo, čeprav ga je UDBA poleg Janše odpeljala na zaslišanje?
Ljerka Bizilj piše v Reporterju o “Slovenski pomladi in JBTZ”. Ob tem se ji prikrade kar nekaj napak, ki bi se jim zlahka izognila, če bi samo preletela temeljni deli o aferi JBTZ (Ali Žerdin: Generali brez kape in Igor Omerza: JBTZ – Čas poprej in dnevi pozneje).
“Ob aretaciji smo bili evforični, pravi novinarski aktivisti, borci za pravice, za demokratične vrednote, za Slovenijo, kar precej pozneje pa so se začela postavljati vprašanja, dokončnih odgovorov pa še danes ni: so bile aretacije spodbujene s strani slovenske politike? Takrat nas je bilo strah, da bosta Beograd in vojska v Sloveniji razglasila izredne razmere, odstavila slovenske politike in prevzela oblast. Mladina je zagotovo dobivala informacije in tih podporo od dela slovenske politike, od službe državne varnosti, da je raziskovala tabuje. A niso Mikro Ade pomagali ustanavljati nekateri iz takratne zveze komunistov? Na dan aretacije je bil Omerza v Avstriji, Hrenu so organizirali potovanje v Ameriko? in čisto slučajno se je na mestu aretacije znašel Tone Stojko, fotograf Mladine, da bi lahko slikal aretacijo? Je bil proces montiran, da bi slovenska politika prepričala Beograd, da obvladuje razmere? Simbioza med delom t.i. oporečnikov in takratno oblastjo je dokazana. Slovensko vodstvo se je sicer sprenevedalo, Kučan je vselej zanikal, da bi vedel za aretacije, a vemo, da so se dolgo pripravljale. A najbrž je slovenska politika z delom alternativne scene žrtvovala določene novinarje za svoje interese. Vse skupaj pa se je razvilo v veliko več,” tako Ljerka Bizilj, sicer dolgoletna novinarka in urednica nekdanja direktorica TV Slovenija, v kolumni Reporterja “Slovenska pomlad JBTZ”.
Največji kiks zagreši, ko skuša dokazati neko neobstoječe zakulisje aretacije Janeza Janše, ker naj bi bil direktor Mikro Ade Igor Omerza (neupravičeno ga ima za lastnika – Ada je bila družbeno podjetje) na dan aretacije Janše v Avstriji. To ne drži in objavljamo tudi fotografijo, kjer ljubljanski udbovec Samo Žorž, 31. maja 1988, na dan torej, ko naj bi bil po Ljerki Bizilj Igor Omerza v Avstriji, pelje le-tega na zaslišanje. Pravkar se je namreč končala hišna preiskava na Mikro Adi in poleg Janše so udbovci odpeljali s seboj tudi direktorja Omerzo.
Omerzo je na tisti dan, ko naj bi bil po Biziljevi v Avstriji, ljubljanski udbovec Drago Isajlovič, zbudil malo po šesti uri zjutraj. Z njim je moral na Miko Ado, kjer so je ob 7.15 začela preiskava. V njej so udbovci v predalniku Janševe mize našli pohabljeni vojaški dokument (dva lista, manjkala je glava dokumenta in njegova zadnja stran). Seveda so vedeli, kaj iščejo, saj so že v predhodnih tajnih preiskavah odkrili ta vojaški papir. To je bil razlog, da so Janšo in Omerzo odpeljali na zaslišanje. Janšo sonato aretirali, Omerzo pa okoli 17. ure spustili na prostost. Dejansko pa je Omerza naslednji dan odšel v Avstrijo, da bi od tam telefoniral Marku Hrenu, ki je bil v ZDA, mu povedal, kaj se je v Ljubljani zgodilo in ga povprašal ali ima, citiramo po Omerzovi knjigi, “tudi on kje spravljen tisti frdamani vojaški papir, morda doma, da ga poskušamo v Ljubljani uničiti. Iz Jugoslavije/Slovenije takrat nisem upal klicati, ker sem se bal telefonskih prisluhov.” Toda Hrena ni uspel dobiti, pač pa je “z Markom govorila njegova sestra Boža in uničila fotokopiji vojaškega dokumenta, ki ju je imel spravljeni v svojem stanovanju.”
Tudi se Biziljeva sprašuje ali so bile aretacije spodbujene s strani slovenske politike in pravi, da ni dokončnih odgovorov. Hm, glede tega je stvar precej jasna: Stane Dolanc je vojsko obvestil o udbovski najdbi vojaškega dokumenta pri Janši in vrh slovenske politike je skupaj z notranjim ministrom Ertlom določil datum aretacije. Z vsem tem se lahko Ljerka Bizilj in zainteresirana javnost podrobno seznani v že omenjeni literaturi o “JBTZ” primeru!
Ljerka Bizlj se sicer kolumno začenja z retoričnim vprašanjem, ki se postavlja že let: “Bi bilo za Slovenijo bolje brez Janeza Janše? Bi bila slovenska levica močnejša ali šibkejša brez Janše? Jo tridesetletna bitka proti njemu in z njim krepi ali slabi?”
Niko Kavčič, po vojni visoki funkcionar službe državne varnosti in dolgoletni podpornik Janše in Bavčarja, naj bi ji nekoč dejal: “Janša je delaven, analitičen, a ne more preko svojega karakterja: občutljiv, “rojen komunist” – kdor ni zame, je proti meni – nič ne pozabi”.
In kdo je Igor Omerza, ki je bil v času procesa proti četverici leta 1988 direktor Mikro Ade? Omerza je avtor številnih knjig. V drugi polovici 80. let 20. stoletja je sodeloval v procesih demokratizacije in nato osamosvajanja Slovenije. Deloval je kot član vodstva Odbora za varstvo človekovih pravic, nato pa v stranki Slovenska demokratična zveza.
Po njenem razpadu je deloval v okviru Demokratov Slovenije, stranke, ki se je nato priključila Liberalni demokraciji Slovenije. Med letoma 1991 in 1992 je opravljal funkcijo direktorja Službe družbenega knjigovodstva, nato pa je opravljal funkcijo poslanca prvega sklica slovenskega državnega zbora.
Po zaključku podžupanskega mandata v Ljubljani se je umaknil iz javno-političnega življenja predvsem v publicistično dejavnost. Zadnja leta se posveča predvsem raziskovanju arhivov, predvsem preučevanju dokumentov s časa Jugoslavije v številnih knjigah:Edvard Kocbek: osebni dosje št. 584, Od Belce do Velikovca ali kako sem vzljubil bombo, 88 stopnic do pekla / Kako je Zemljaričev Janez ugrabil Bato Todorovića, Melania Trump – gola resnica, ki jo je napisal v soavtorstvo z Bojanom Požarjem.
Omerza je sicer v knjiga razkril več kontroverz iz obdobja nekdanje države ; med njimi, da je nekdanji sistem sledil več slovenskim politikom (Dimitriju Ruplu, Borisu Pahorju).