(V ŽIVO) “Levi Demos je nekaj takega kot desna Osvobodilna fronta”- Dimitrij Rupel o ideji in povezovanju levosredinskih strank v predvolilno koalicijo
Na Brdu pri Kranju, natančneje na Račjem dvoru, je bilo nocoj slovesno odkritje spominskega obeležja ob 30. obletnici sestanka koalicije Demos. Poleg predsednika vlade Janeza Janše, ki je bil v tistem obdobju obrambni minister, so se slovesnosti udeležili tudi nekateri vidni politiki DEMOS-a; takratni predsednik vlade Lojze Peterle, nekdanji notranji minister Igor Bavčar in zunanji minister Dimitrij Rupel , ki je bil tudi slavnostni govornik.
Predsednik vlade @JJansaSDS, dr. Dimitrij Rupel in @lojzepeterle so odkrili spominsko obeležje ob 30. obletnici sestanka koalicije #Demos, kjer je bila potrjena zavezanost uresničevanju plebiscitne odločitve o samostojni in neodvisni državi Republiki Sloveniji. pic.twitter.com/94dE6mpB0Q
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 28, 2021
“V 30 letih so se po zaslugi ljudi, ki so se aprila 1991 zbrali na Račjem otoku, zgodile bistvene spremembe. Na Račjem otoku smo morali rešiti glavno vprašanje, ali bomo pravočasno pripravljeni na samostojno Slovenijo oz. ali se dejansko hočemo osamosvojiti,” je v svojem govoru dejal Dimitrij Rupel. Morda se je v tistem trenutku komu zdela osamosvojitev manj pomembna od drugih vprašanj, npr. od prevzemanja vajeti v gospodarstvu, vendar smo na koncu vsi podali pozitiven odgovor, je med drugim dejal Rupel.
28. aprila 1991 so se namreč na Račjem otoku na Brdu pri Kranju daleč od oči javnosti in možnosti za prisluškovanje sestali predsedniki Demosovih strank in nekateri ključni slovenski voditelji. Pobudo za sestanek sta dala ministra Igor Bavčar in Janez Janša, vodil pa ga je predsednik Demosa dr. Jože Pučnik. Med udeleženci pomembnega srečanja so bili vodje strank koalicije Lojze Peterle, dr. Dimitrij Rupel, Ivan Oman, dr. Dušan Plut in Franc Golija. Družbo so jim delali predsednik skupščine dr. France Bučar, sekretarja oziroma ministra Bavčar in Janša ter nekaj podpredsednikov koalicijskih strank.
Voditelj koalicije Pučnik je želel po odhodu treh ministrov iz vlade preveriti politično temperaturo pri posameznih Demosovih strankah. Njegovo izhodišče je bilo, da se morajo zdaj skupaj odločiti, ali bodo izkoristili zgodovinsko priložnost ali jo bodo izpustili iz rok.
Zato je vse predsednike osebno dvakrat povprašal, ali so pripravljeni prevzeti politično, pravno in moralno odgovornost za vse posledice, do katerih bi lahko prišlo v procesu neposrednega osamosvajanja Slovenije. Predsednik skupščine Bučar je opozoril, da temeljna zakonodaja, potrebna za osamosvojitev, sploh še ni sprejeta. Ministra Janša in Bavčar sta menila, da je odtok sredstev v zvezno blagajno, ki je bil predviden v proračunu, še vedno previsok. Po njunem prepričanju so bile pred vrati velike odločitve, tudi o ultimatih, ki jih je postavljala jugoslovanska armada, ter o meji in državljanstvu. Premierju Peterletu pa se je zdelo, da ni še nič zamujenega.
Na koncu naj bi, kot se je spominjal Pučnik, vsi udeleženci srečanja na Brdu dosegli soglasje, da Slovenija 26. junija 1991 prevzame dejansko oblast na svojem ozemlju.
Dimitrij Rupel je na Brdu kritično ocenil aktualne politične razmere v državi in predvsem bičal nasprotnike aktualne desne Janševe vlade.
“Na prvi pogled se zdi, da se zgodovina ponavlja. Kot da smo se po 30 letih vrnili tja, kjer smo že bili. Pojavljajo se ideje o novem Demosu, govora je o odnosu do OF, do NOB, o preurejanju Balkana, o preurejanju slovenskega strankarskega prizorišča.
Pred 10 leti smo z govorniškega odra na državni proslavi ob dnevu upora proti okupatorju slišali poziv, da je dovolj zaslugarstva in da je potreben prelom z našo tranzicijsko navlako, pri čemer je bila mišljena politika Demosa in njegovih naslednikov.
Kaj lahko v luči povedanega rečemo o novem levem Demosu in o balkanskih »nepapirnih« načrtih, ki jih doma in v tujini pripisujejo slovenski vladi? Naši nasprotniki na tranzicijski levici gojijo in prilagajajo tista poglavja zgodovine, v katerih so se izkazali oz. razglasili kot zmagovalci. Neskončno pa so užaljeni, ker so se pri največjem zgodovinskem dosežku, slovenski narodni državi, izkazali kot poraženci.
V svoji ideološki politični vnemi ustvarjajo naslednje mite oziroma falzifikate:
– da se je slovenski upor zoper nacizem oziroma fašizem začel že aprila 1941;
– da slovenska državnost izvira iz leta 1945;
– da je Demos potemtakem nadaljevanje starega režima;
– da Jugoslavija nikoli ni bila za železno zaveso;
– da v Sloveniji ni bilo boljševiška socializma;
– da je bil plebiscit za samostojno neodvisno Slovenijo prevara in napaka;
– da večina Slovencev voli levico;
da je aktualna desnosredinska koalicija nedemokratična oziroma fašistična;
– da nedemokratična oziroma fašistična levica snuje preureditev Balkanski meja
– da stranke tranzicijske levice nadaljuje tradicijo upora zoper fašizem
– da so te stranke edine upravičene do imena demokratične opozicije, torej je prav , da se imenujejo Levi Demos
– da je njihova platforma manifest socializem 21. stoletja.
Dr. Dimitrij Rupel: Izvirni Demos ni bil enovita in enostranska, konservativna, desna, cerkvena struktura, ampak je bil koalcija šestih strank, ki so pokrivale vse klasične politične usmeritve. Levi Demos je nekaj takega kot desna osvobodilna fronta. pic.twitter.com/hMiWwF3nAA
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 28, 2021
Levi Demos je nekaj takega kot desna Osvobodilna fronta”, je svoj govor zaključi Dimitrij Dimitrij Rupel.
