(VIDEO) 60 let prvega poleta človeka v vesolje – Na vrhuncu hladne vojne 12. aprila 1961 je bilo s kozmodroma Bajkonur izstreljeno vesoljsko plovilo Vostok-1 s sovjetskim kozmonavtom Jurijem Aleksejevičem Gagarinom

Tričlanska rusko-ameriška posadka se je v petek odpravila na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), da bi obeležila 60. obletnico izstrelitve prvega človeka v vesolje, sovjetskega kozmonavta Jurija Gagarina. Kozmonavti Roscosmosa Oleg Novitski in Piotr Dubrov ter astronavt NASA Mark Vande Wei so vzleteli z ruskega kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu. Ob tem poletju so Bajkonur krasili opomniki na Gagarinov dosežek. Tričlanska ameriško-ruska ekipa bo na ISS preživela šest mesecev.

Jurij Gagarin

Kapsulo, s katero so vzleteli, so po Gagarinovi poimenovali Soyuz MS-18, na zunanjo stran pa je bil postavljen portret sovjetskega kozmonavta. Kapsulo so v petek izstrelili z druge rampe z legendarnim sovjetskim pilotom, ki je pred 60 leti preživel 108 dni v zemeljski orbiti.

Zgodovinski polet Gagarina 12. aprila 1961 v Rusiji in povsod po svetu vsako leto praznujejo kot dan kozmonavtike. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z ambasadorjem Ruske federacije v Sloveniji Timurjem Rafailovičem Ejvazovom, kulturnikom Draganom Živadinovom in Vojkom Kogejem, specialistom za vesoljske polete in modelarjem.

Veleposlanik Rusije v Sloveniji Тimur Ejvazov je ob priložnostnem intervjuju za Topnews.si in Top TV dejal: “12. aprila 1961 je bilo s kozmodroma Bajkonur izstreljeno vesoljsko plovilo Vostok-1 s sovjetskim kozmonavtom Jurijem Aleksejevičem Gagarinom na krovu. Tako je prvič na svetu prišlo do obhoda planeta Zemlja, ki je trajal vse skupaj 108 minut. Tako kot pred 60-imi leti ta dan za nas in za celoten svet še vedno velja kot pomemben mednarodni dogodek, kateremu človeštvo posveča veliko pozornosti. Rad bi poudaril dejstvo, da v tistih časih, in sicer leta 1961, ko je «hladna vojna» doživela svoj vrhunec, so vodilne mednarodne tiskovne agencije objavile poročila z značilnimi naslovi. Agencija France-Presse je na primer pisala, da je »Sovjetska zveza pravkar dala svetu vesoljskega Krištofa Kolumba«.

Marsikatere druge agencije in praktično vse države sveta so »s ponosom pozdravljale sovjetske kolege, ki so dobili vesoljsko tekmo« in ustvarili ta zgodovinski primer, in sicer prodor človeka v vesolje. Tudi Organizacija Združenih Narodov ga je pravično izpostavila kot takega in aprila 2011 sprejela posebno resolucijo, s katero je razglasila 12. april za Mednarodni dan poleta človeka v vesolje, ki ga vsako leto praznujemo po svetu v spomin na začetek vesoljske dobe človeštva. V tem dokumentu je med drugim pisalo o tem, da je to pomemben prispevek vesoljske znanosti in tehnologije k razvoju in dobrobiti držav in narodov, posebej pa je bilo poudarjeno, da je potrebno tudi v prihodnje osvajati vesolje izključno v miroljubne namene”.
Ejvazov je ob tem spomnil na besede Jurija Gagarina, ki je po zaključku svoje vesoljske poti dejal: »Ko sem letel okrog Zemlje, sem videl, kako krhek in lep je naš planet. Ljudje moramo skupaj ohranjati in gojiti to lepoto, ki je ne smeš uničevati!«

Dragan Živadinov: “Jurija Gagarina doživljam kot tisto točko preboja v realno vesolje. V njegovem imenu, v imenu Jurij Gagarin, se seštevajo mnoga, mnoga imena, ki so mu omogočila prestopiti gravitacijsko mejo. V njegovem imenu odzvanja ime praočeta kozmonavtike filozofa Nikolaja Fjodorova z njegovim kozmizmom ter starega očeta kozmonavtike Konstantina Edvardoviča Ciolkovskega. Tistega, ki je prvi gradil ideje za vesoljske stroje in končno očeta kozmonavtike Sergeja Koroljova, ki je bil tisti, ki je dobesedno izbral Jurija Gagarina, da je poletel 12. aprila 1961 v realno vesolje. Vse to odmeva v imenu Jurij Gagarin – prvi človek v vesolju, vse to odmeva v vesoljski znanosti in še cel niz drugih imen, kot je recimo Tihonaravov, Godart, končno tudi Herman Potočnik Noordung”.

Vojko Kogej: “To je bil epohalni dosežek, ki je sledil neverjetno hitro, to je bilo samo 16 let po koncu druge svetovne vojne, ko je bil evropski del Sovjetske zveze porušene, država pa s 27 milijoni žrtev. In to je neverjetno. Najprej je prvi satelit odprl človeško obdobje astronavtike, samo 12 let po koncu druge svetovne vojne. Samo štiri leta kasneje oziroma 16 let po koncu druge svetovne vojne je poletel že prvi človek v vesolje. Tisočletni sen ali pa še več človeštva se je uresničil. Težko je govoriti o letenju med zvezdami, zaenkrat smo še vedno blizu ene same, zato je tudi izraz kozmonavtika bolj pravilen. Se pravi, vesoljska plovba do zvezdne plovbe je še daleč. Tudi izraz kozmonavt je pravzaprav bolj pravilen kot vesoljski potnik. Tako kot pri ladjah, ne rečemo kontinentoplovje, ampak rečemo pomorstvo. In pomembno vlogo pri tem je imel Sergej Pavlovič Koroljov, glavni konstruktor, ki je ogromno organizatorsko delo opravil in v tistem prvem desetletju oziroma slabem desetletju so se nizali uspehi. Od prvih izstrelitev proti Luni, Veneri, Marsu, pa tja do do poleta prve ženske v vesolje in prvega človeka, ki se je v vesolju sprehajal. To je bil nov mejnik. Aleksej Leonov je bil ta prvi sprehajalec”.

Tudi v Sloveniji v Vitanjih deluje središče za evropske vesoljske tehnologije Herman Potočnik Nordung. “Moram reči, da Veleposlaništvo zelo aktivno sodeluje s Središčem evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju, ki je že od začetka podpiralo razvoj mednarodnega sodelovanja na področjih z visoko dodano vrednostjo. Leta 2017 je bil v prostorih Centra v Vitanju postavljen prvi bronasti doprsni kip Jurija Aleksejeviča Gagarina. Ob sodelovanju Veleposlaništva Ruske federacije v Centru je bilo organizirano več pomembnejših mednarodnih konferenc, pri katerih so sodelovali predstavniki znanstvenih, poslovnih in uradnih krogov iz Rusije in Slovenije. Leta 2018 je prišlo do ureditve Aleje pionirjev kozmonavtike z otvoritvijo spomenikov slavnih znanstvenikov iz Rusije in Slovenije, in sicer Konstantina Ciolkovskega in njegovega slovenskega sodobnika, avtorja koncepta razvoja stalnih vesoljskih postaj Hermana Potočnika. S sodelovanjem bomo nadaljevali, kmalu bo v Centru potekala nova razstava, posvečena Gagarinovemu poletu. Tu nameravamo tudi v prihodnje organizirati različne tematske dogodke, ki bodo spodbujali obojestransko koristno mednarodno sodelovanje na vseh področjih, vključno s fundamentalno znanostjo in razvojem visokih tehnologij,” je ob 60. obletnici prvega poleta v vesolje dejal veleposlanik Ruske federacije v Sloveniji Тimur Ejvazov.