(VIDEO) Janša: “Državna uprava bo prešla skoraj v celoti na delo od doma, apeliramo, da gospodarstvo stori enako”
Vlada je na današnji seji sledila predlogu strokovne skupine in sprejela stroge omejitvene ukrepe, s katerimi želi zajeziti nadaljnje širjenje koronavirusa, ki bodo veljali od 1. do 12. aprila. Če bomo te ukrepe dosledno izvajali, dodatni ukrepi ne bodo potrebni, je po seji dejal premier Janez Janša in izpostavil, da smo v bitki s časom.
Kot je na novinarsko konferenci po seji vlade dejal Janez Janša, tempo cepljenja zagotavlja, da bomo tisto stopnjo precepljenosti, ki resno pomaga pri zaustavljanju epidemije, dosegli v juniju oziroma nekje na začetku poletja in da je do takrat treba sprejeti nekatere dodatne ukrepe predvsem zaradi razširjenosti tako imenovane angleške različice novega koronavirusa.
Ob tem je Janša omenil, da bo državna uprava prešla skoraj v celoti na delo od doma, in pozval, naj gospodarstvo stori enako. Sprejeti ukrepi sicer posegajo tudi v storitvene dejavnosti, šolanje in omejitev gibanja prebivalstva, predstavili jih bodo posamezni ministri.
Janša je izpostavil, da neukrepanje pomeni najmanj nekaj sto dodatnih smrti do junija in da gre za zaustavitev javnega življenja za krajše obdobje, med 1. in 12. aprilom. Z 12. aprilom bi se namreč vrnili k vladnemu semaforju in sproščali ukrepe v skladu z njim.
Že v ponedeljek pa bodo po Janševih besedah začeli veljati ukrepi na področju prehajanja državnih meja. Kot razlog je navedel alarmantno stanje v nekaterih državah Zahodnega Balkana.
Predsednik republike Borut Pahor, ki je gostil že drugo srečanje na temo boja proti epidemiji covida-19, je v zaključnem nagovoru dejal, da je vsem jasno, da so ljudje utrujeni. “A moramo na glas reči, da zelo velika večina ljudi čudovito sprejema to preizkušnjo nase v upanju, da bomo prej ali slej zmagali,” je dejal.Ugotavlja tudi kritike in različne poglede na reševanje te krize. A v današnjem položaju izpostavlja, da ima strokovna skupina enotno stališče glede ukrepanja, da bomo v naslednjih 14-ih dneh zavarovali naše bolnišnice pred prevelikim prihodom bolnikov. Prav tako za razliko od časa, ko cepiva ni bilo, bomo po Pahorjevih besedah zdaj morda sprejeli odločitev o zaprtju zato, da dobimo potreben čas, v katerem se opravi cepljenje kritičnih skupin, da prehitimo virus, namesto da bi virus prehitel nas.
“Predstavljajmo si, da danes strokovna skupina enotno predlaga vladi, da sprejme to nepopularno odločitev in da vlada, ker čuti utrujenost ljudi in ve, da je odločitev nepopularna, te odločitve ne sprejme. Morda bo veselje trajalo nekaj ur, nekaj dni, potem pa se bo čez čas izkazalo, da je imela strokovna skupina prav in bomo priča nevarnemu naraščanju števila bolnikov v bolnišnicah in bo naraščala raven smrtnosti,” je dejal. Potem naj se po njegovih besedah vprašajmo, kakšno bo zaupanje javnosti. “Za nazaj bodo rekli, kje je bila vlada, ko je strokovna skupina enotno predlagala ukrepanje,” je dodal Pahor.Tako po njegovem mnenju vlada nima veliko izbire. Tudi on je pozval, da se potrudijo, da to seže do zadnjega, tudi najbolj nezaupljivega človeka, ki dvomi v smiselnost ukrepov.Kot je uvodoma dejal Janša, je vlada ocenila, da smo v bitki s časom. Da tempo cepljenja pravi, da bi lahko s cepljenjem epidemijo začeli ustavljati s poletjem, do takrat pa je treba sprejeti druge ukrepe, še posebej zaradi angleškega seva, ki s hitrim širjenjem krepi pritisk na bolnišnične kapacitete, ki jih je v tem primeru ključno upoštevati.
“Svetovalna skupina je predlagala ukrepe, ki pomenijo ustavitev javnega življenja med 1. in 12. aprilom. Vlada je te ukrepe sprejela. Strinjali smo se, da neukrepanje kasneje pomeni drastično zaporo javnega življenja in še večje posledice,” pravi Janša, ki meni, da gre za relativno kratko obdobje. Po 12. aprilu se bo spet začel uporabljati semafor, ki bo morda do takrat dopolnjen.”Tako da je življenje predvidljivo tudi po 12. aprilu.”
“Ukrepi bodo delovali, če jih bomo upoštevali,” je poudaril in dejal, da je to apel predvsem tistim, ki menijo, da jih virus ne ogroža.
“Državna uprava bo v tem času omejila delo, prešla bo na delo od doma. Apeliramo na delujoč del gospodarstva, da se čim več dela opravi od doma, kjer je prisotnost nujna, pa naj se še bolj dosledno upoštevajo preventivni ukrepi, vključno s testiranjem,” je dejal Janša. Veljavnost sprejetih odlokov je vezana na čas od 1. do 12. aprila, izjema je odlok o prehajanju državne meje, ki stopi v veljavo jutri, razlog za to pa je hitro širjenje okužb na Balkanu.
Minister za zdravje Janez Poklukar je na posvetu uvodoma dejal, da strokovna skupina predlaga pomembne spremembe, da se situacija spremeni. “Zavedamo se, da leto, ki je za nami, ni lahko. Pustilo nam je pandemsko izčrpanost,” je priznal in dodal, da bomo mogli prestati še zadnji korak v maratonu, da se uspešno precepimo in situacijo prebrodimo. Po njegovih besedah podatki kažejo jasno nakazan tretji val epidemije, v katerega gre celotna Evropa in z njo svet. “Slovenija ni osamljen otok, to kažejo številke, vidimo pozitiven trend,” je dejal in navedel sedem dnevno povprečje, ki je iz včerajšnjih 927 okužb zraslo na 944.
Trenutno je najbolj izpostavljena starostna skupina pod 45 let. Če bo šlo tako naprej, bomo imeli v mesecu aprilu na intenzivni negi od 150 do 200 ljudi, je obenem poudaril Poklukar.
Delež angleške različice virusa je v zadnjem tednu znašal 34 odstotkov. “Angleška različica bo izpodrinila naš dosedanji sev in to bo povečalo število hospitaliziranih,” je pojasnil in podkrepil, da to dokazuje angleška študija. Za zdaj ni dokazov, da bi ta sev imel večjo smrtnost, res pa je, da se vpleta večje število mlajših med težjimi poteki; za zdaj še vseeno opažajo visoko povprečno starost v enotah intenzivne terapije, opozarja Poklukar.
Ob tem ima Slovenija podobne ukrepe kot ostale države EU; težko je reči, da ima strožje ukrepe kot ostale države članice, je še dodal. Avstrija bo v začetku aprila denimo uvedla strožje omejitve, Italija gre v zaprtje šol, odprte bodo le trgovine, prepovedani so tudi družinski obiski, stanovanje lahko zapustiš le za odhod v trgovino in službo.
“Že pred meseci sem javno priznal, da smo z obvladovanjem epidemije zašli v slepo ulico,” je še dejal Počivalšek in dodal, da v teh mesecih niso naredili kaj dosti glede razmisleka o naši strategiji spopada z epidemijo. Obenem pa je ocenil, da vlada “enostavno ne uživa dovolj zaupanja, da bi naše poteze javnost sprejela kot izraz naše resne skrbi za zdravje”. Okrcal je tudi opozicijo, ki da še vedno ni razumela, da je epidemija preveč resen izziv, da bi se lahko igrali z dnevnim politikantstvom. “In tako bo tudi po naših današnjih odločitvah,” je navedel.
Predlog zdravnikov, kot je dejal, razume, vendar pa ocenjuje, da povsem zanemarja realnost in predvsem stanje duha. “Ljudje imajo dovolj epidemije in nas, ki se z njo ukvarjamo. Predvsem pa se številni počutijo izigrane. To so tisti, ki se strogo držijo ukrepov in iz tedna v teden gledajo številke, ki se nikamor ne premaknejo,” je navedel. Prvak SNS Zmago Jelinčič se strinja s Počivalškom, da je popolno zaprtje države nesmiselno in bi bilo grozljiva stvar. Ljudje so po njegovih besedah na koncu z živci. Sprašuje se, zakaj se NIJZ bolj ne posveti zdravljenju bolezni. Poudarja pa, da je treba kaznovati tiste, ki že predpisanih ukrepov ne upoštevajo. Objavljamo nastop Zdravka
Počivalška na posvetu pri predsedniku RS Borutu Pahorju, objavljen na njegovem Facebook profilu.
Že pred meseci sem javno priznal, da smo z obvladovanjem epidemije zašli v slepo ulico. Takrat sem izpostavil, da se je epidemija iz zdravstvene in ekonomske krize razvila v psihološko. V teh mesecih pa nismo naredili kaj dosti glede razmisleka o naši strategiji spopada z epidemijo. Zato se je psihološka kriza samo še poglobila.
Če ne bomo vsi skupaj razumeli, da je to bistven element, ki določa uspešnost naših ukrepov, potem bomo še enkrat znova razočarani. In še bolj razočarani bodo ljudje, za katere vsi skupaj delamo. In še enkrat znova nam bo spodletelo. Še vedno v našem delovanju ni dovolj razmisleka o psihološki plati obvladovanja epidemije.
Naša vlada enostavno ne uživa dovolj zaupanja, da bi naše poteze javnost sprejela kot izraz naše resne skrbi za zdravje. In opozicija še vedno ni razumela, da je epidemija preveč resen izziv, da bi se lahko igrali z dnevnim politikantstvom. In tako bo tudi po naših današnjih odločitvah.
Tudi jaz zaskrbljen spremljam številke, ki kažejo, da smo že globoko v tretjem valu. In razumem zdravnike, da bi želeli enostavno zapreti celo državo. Verjetno je vaše razmišljanje teoretično tudi utemeljeno. Pa vendar povsem zanemarja realnost in predvsem stanje duha. Zanemarja klimo, v kateri bomo mi sprejeli ukrepe in v kateri se bodo nanje odzvali ljudje.
Epidemija nas je vse skupaj čustveno in psihično izčrpala. Boj z opozicijo in mediji nas je dodatno ohromil. Ker delamo od jutra do večera, nimamo niti momenta, da bi izstopili iz našega miselnega toka in naredili strateški premislek.
Ljudje imajo dovolj epidemije in nas, ki se z njo ukvarjamo. Predvsem pa se številni počutijo izigrane. To so tisti, ki se strogo držijo ukrepov in iz tedna v teden gledajo številke, ki se nikamor ne premaknejo. In potem slišijo, da se veliko ljudi naših ukrepov ne drži in da je to glavna težava. Verjetno lahko vsi skupaj razumemo, kako prevarane se počutijo.
In kaj mislite, kako se bodo odzvali na novo zaostrovanje? Kako bodo vsi ti odgovorni ravnali, ko bodo spet sledili vsem protestom od opozicije do gospodarstva? Vlada lahko sprejme stroge ukrepe, a nam to nič ne pomaga. Takoj se bo našlo sto odvetnikov, ki bodo nudili brezplačno pravno pomoč vsem, ki bodo ukrepe kršili. In takoj se bo našla opozicija z novimi zahtevami po amnestiji. In potem bodo na koncu ostali z dolgimi nosovi predvsem tisti pošteni in pridni ljudje, ki se sami držijo ukrepov in potem spremljajo ta cirkus.
Zato zavračam zahtevo po strogem zaostrovanju ukrepov. Najprej zato, ker ne bo imela učinkov, ki jih pričakujete. Imela pa bo posledice. Tako ekonomske kot politične. Zaščitili smo zdravi del našega proizvodnega gospodarstva. Šibka podjetja pa so (tudi zaradi nepremišljenega dviga minimalne plače) že začela padati, medtem ko je storitveni sektor že na kolenih. In te ekonomske težave povzročajo dodatne psihološke težave, ki nas vodijo v začarani krog.
Iz tega kroga moramo izstopiti. Zato moramo na prvo mesto postaviti psihološki vidik epidemije. Kako to narediti? … Ne vem. Vem pa, da je prvi korak dopolnitev strokovne skupine s povsem drugim profilom strokovnjakov. In vem, da je sedaj nujno razumeti, da bi strogo zaostrovanje pomenilo predvsem konec našega dela. Vlada si enostavno ne more privoščiti napake.
Zato bom še enkrat ponovil: ključ uspeha ukrepov je v psihološkem vidiku krize, ki jo rešujemo. Če nam na tem področju spodleti, nam nič ne pomagajo teoretične rešitve. Upam, da mi ne zamerite, in da moja opozorila jemljete kot dobronamerna in usmerjena k iskanju dejansko učinkovitih ukrepov.
Tudi na našem ministrstvu smo opravili analizo. Pri tem smo imeli sicer kar nekaj težav. NIJZ namreč našemu ministrstvu ni želel dati podatkov o virih okužb. Tega ne morem razumeti in to vsekakor ni dobro. Zaradi takega ravnanja se pri nas seveda vzbuja dvom v vaše številke, kar je zelo slabo.
No, na podlagi številk, ki smo jih lahko pridobili, pa je stvar naslednja. Lahko razumem, da je cilj omejevanje stikov in da se želi zato zapirati storitveno dejavnost. Vendar je analiza Trgovinske zbornice Slovenije pokazala, da je med njihovimi zaposlenimi bilo samo 0,00128% pozitivnih. To je zelo jasna številka.
Kar smo lahko mi videli iz uradnih podatkov NIJZ, je naslednje. V regijah, ki so imele odprte terase lokalov, se število pozitivnih res spreminja nekoliko hitreje, pa vendar ni tako velikega odstopanja od trendov v drugih regijah. Statistično je popolnoma naravno, da je procentualna rast v regijah, kjer je bila epidemiološka slika prej boljša, višja.
Brez težav sprejmem dodatno zaostrovanje preventivnih ukrepov za izvajanje dejavnosti in tudi ukrepov glede omejitve zbiranja ljudi, prehajanja občin in omejitve na državnih mejah. Povsem nesprejemljivo pa je dodatno zapiranje gospodarskih dejavnosti. Pa ne smo zaradi ekonomskih posledic, ki nato vodijo v psihološke in s tem tudi v zdravstvene posledice. Predvsem zaradi podatkov. In samo na podatkih lahko utemeljimo naše ukrepe. Dovolj mi je špekuliranja, hočem jasne dokaze.
Dokler mi ne bodo predstavljeni jasni dokazi o vplivu gospodarstva na število okužb, bom ostal pri prepričanju, da nimamo povsem jasne slike o tem, in bom prepričan, da so za širjenje okužb odgovorna zasebna druženja. In teh ne bomo ustavili z zapiranjem dejavnosti, prav nasprotno. Spet se bo razpaslo delo na črno in s tem bo tveganje še toliko večje.
Pozivam stroko, razmislite, kaj je lahko alternativa lockdowna. Ljudje ne morejo več. Podjetja ne morejo več. Tu smo, da se pogovarjamo in kot je na posvetu opozoril predsednik države – različna mnenja so dovoljena, poiščimo najboljšo rešitev za vse.