Če je prvo leto mandata Janševe vlade zaznamovala afera, povezana z nabavo zaščitne opreme, računsko sodišče prav danes objavlja zaključno poročilo, pa bo drugo leto mandata zaznamovala afera, povezana z odgovornostjo za naročanje zdravil

Opozicija bo danes imela polne roke dela, saj je v parlamentu predvidenih več kot 16 ur za interpelacijo ministra Cigler Kralja. Poleg tega bo računsko sodišče objavilo poročilo o nabavi zaščitne opreme. Prav tako pa naj bi opozicija na sestanku uskladila strategijo glede odgovornosti, da Slovenija lanskega decembra ni naročila vseh količin cepiva proizvajalcev Pfizer in BioNTech, ki ga je imela na voljo.

Marjan Šarec je pred današnjim poenotenjem stališč opozicije napovedal, da bo LMŠ šel nad Janšo z ustavno obtožbo, medtem ko je predsednica SD-ja Tanja Fajon sinoči omenjala  kazenski pregon. Opozicija naj bi se danes na sestanku dogovorila za enotno strategijo po razkritju afere, povezane z odgovornostjo za nabavo zdravil.

Kronologija dogajanja, povezana z najnovejšimi razkritji o tem, kdo je odgovoren, da Slovenija lanskega decembra ni naročila vseh količin cepiva proizvajalcev Pfizer in BioNTech, ki ga je imela na voljo, je zanimiva. Vse skupaj se je začelo z nekaj tviti v torek, ki so jih mediji večinoma spregledali, saj gre za običajno dnevno dozo komunikacije med pozicijo in opozicijo.

Prva ugibanja, da je Slovenija med državami članicami, ki so se odpovedala svojemu deležu pri 100 milijonov dodatnih odmerkov Biontech-Pfizerjevega cepiva, ki jih je naročila EK, so se pojavile že na začetku januarja. Vsa dejstva, povezana z zamujeno priložnostjo za nabavo dodatnih odmerkov cepiva, so namreč bila znana že pred dvema mesecema – na začetku februarja, ko sta nemški tednik Der Spiegel in spletni portal Politico poročala, da nekatere države EU niso naročile vseh možnih količin cepiv.

Javnost se je takrat zadovoljila s pojasnilom predsednika vlade Janeza Janše, da je Slovenija pri Pfizerju in BioNTechu naročila skoraj milijon dodatnih doz cepiva. Pri tej številki ne gre za dodatne količine, ki bi jih lahko decembra naročila Slovenija, ampak za nove količine iz osnovne pogodbe, o katerih se je Evropska komisija izpogajala šele 8. januarja.

Vprašanje je, ali se bosta opozicija in javnost tokrat zadovoljili s pojasnilom o nabavi milijon dodatnih odmerkov Pfizer-BioNTech, ki jih je januarja naročila Slovenija  in spregledala, da se je država decembra zavestno odrekla naročilu pol milijona odmerkov.

Izkazalo se je namreč, da vlada decembra ni naročila dodatnih 500.000 odmerkov cepiva. Naročili so jih naknadno, v Slovenijo pa bodo namesto pred poletjem prispeli šele jeseni. “Če bi odmerke naročili takrat, ko je bil čas, bi seveda cepivo dobili do junija. Janša lahko pripoveduje svoje pravljice, a mi mu ne verjamemo,” je bil sinoči v oddaji 24 ur zvečer kritičen predsednik LMŠ Marjan Šarec.

V torek je STA objavila kratko informacijo o tem, da se je Slovenija decembra v drugem krogu nabave cepiva BioNTecha in Pfizerja, ko je bilo na voljo dodatnih 100 milijonov odmerkov cepiva v okviru prve pogodbe s tem podjetjem, odrekla dveh začetnih dodatnih naročil cepiva Moderne ter BioNTecha in Pfizerja.

Pravi zagon pa je zadeva dobila šele zvečer, ko je ministrstvo za zdravje priznalo, da se v drugi polovici decembra res niso odločili za dodatno naročilo pri Pfizerju, ker so računali na AstraZeneco.

V opozicijski LMŠ Marjana Šarca vidijo vse skupaj kot zelo veliko napako, zato napovedujejo vložitev ustavne obtožbe zoper premierja Janeza Janšo. Kakšna bo strategija opozicije, naj bi se odločili danes na skupnem sestanku med interpelacijo proti ministru za delo Cigler Kralju.

Po razkritju afere, povezane z nabavo zaščitne opreme, kjer so mediji že aprila lani praktično iz dneva v dan razkrivali nove sumljive posle in nenavadne okoliščine in strategijo nakupov, ki je bila zastavljena tako, da je, za razliko od nakupa cepiv, bila razpršena med več različnih akterjev.

Prav danes pa bo računsko sodišče objavilo poročilo glede nakupa zaščitne in medicinske opreme v času epidemije covida-19.  Danes bo tako znano, ali bo končno poročilo potrdilo razkritja iz osnutka revizijskega poročila, da je imelo ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, ključno vlogo v poslih z dobavo zaščitne opreme med prvim valom epidemije covida-19.

Počivalšku so v dosedanjih razkritjih očitali, da je sam in njegova ekipa imela glavno besedo v postopkih nabav, čeprav za to naj ne bi imela nobenih pristojnosti, vsa odgovornost pa naj bi padla na zavod za blagovne rezerve. Po odstopu direktorja blagovnih rezerv je Ivan Gale dogajanje, povezano z nabavo zaščitne opreme, razkril javnosti.

Revizija ugotavlja, da je skoraj polovica od 64 dobaviteljev v Slovenijo pripeljala opremo, ki ni imela ustreznih certifikatov. Teh ogromnih količin mask in druge opreme tudi po koncu prvega vala epidemije ni preverjal nihče. Prav tako številni dobavitelji, ki so podpisali pogodbe o dobavi, k ponudbam niso priložili fotografij posameznih kosov opreme.

Kar 32 od 64 pogodb pa je bilo sklenjenih na podlagi ponudb, ki niso vključevale bistvenih elementov ali pa dobavitelji sploh niso posredovali ponudb. Če je prvo leto Janševe vlade zaznamovala afera z nabavo zaščitne opreme, bo drugi del mandata očitno minil pod vtisom najnovejše afere, povezane z nenabavo cepiv.