(V ŽIVO) – Zakulisno dogajanje v predverju državnega zbora ob interpelaciji ministrice za izobraževanje Kustečeve – Poslanec SD-ja  Marko Koprivec ministrici Simoni Kustec očital, da so celo partizani med vojno bolje organizirali šolanje otrok

V državnem zboru se je  dopoldne začenja izredna seja D, na kateri  obravnavajo interpelacijo o delu in odgovornosti ministrice za izobraževanje, znanost in šport Simone Kustec. Interpelacijo proti ministrici za šolstvo so vložile opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB. Kot kažejo napovedi, bo ministrica interpelacijo najverjetneje prestala. Za razpravo je sicer predvidenih skoraj 16 ur.

Za razrešitev je potrebnih vsaj 46 glasov. Zdaj kaže, da jih predlagateljice, ki imajo same 39 poslancev, nimajo dovolj. Kustečeva lahko računa na podporo koalicijskih SDS, SMC in NSi. Prvak SNS Zmago Jelinčič je povedal, da je sicer kritičen do ministričinega dela, a interpelacije poslanci SNS ne bodo podprli. Poslanska skupina DeSUS bo svoje stališče predstavila na seji.

V poslanski skupini DeSUS ne bodo bodo glasovali enotno. Poslanca manjšin običajno ne želita biti jeziček na tehtnici.

Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je prepričana, da ni osnov za interpelacijo njenega dela in odgovornosti, o kateri danes razpravlja DZ. Kot je dejala, lahko to dokaže z dejstvi, ki jih je možno kadarkoli preveriti. “Imam čisto vest, vsakomur lahko pogledam v oči,” je poudarila. Za današnjo razpravo pa je ocenila, da bo večinsko politična.

“Najprej naj rečem, da sem dobro razpoložena, dobro pripravljena. Gre za pomembno razpravo danes. Bolj ali manj bo to razprava za nazaj. Zaradi tega, ker so dejansko očitki v tem času, ko veste, da se vsakodnevno spreminjajo razmerje, vezane na tisto, kar smo morali v tistem obdobju narediti zato, da smo ohranjali zdravje in hkrati tudi znanje v vzgojno izobraževalnem procesu. Predvsem si obetam, da bomo danes na koncu vsi skupaj ugotovili, kako pomembno je, da stopimo skupaj in da delamo skupaj za naprej tisto najboljše, za znanje, za zdravje in pa tudi za zaupanje v našem šolskem prostoru, pa tudi v celotni družbi. Sama dejstva, sami dokazi potrjujejo razloge, zakaj ta interpelacija ne bo uspela, ker ni razlogov za to. Razumem to, kot del politične igre. V teh zelo zahtevnih in krhkih časih, tega na nek način ne razumem. Razumem pa, da smo del parlamentarnega prostora in da moramo tukaj stvari pojasniti ne samo poslancem, ampak predvsem našim ljudem. Kar se pa tiče samega mesta in stabilnosti SMC-ja, vam lahko zagotovim, da smo enotni, da seveda imamo različna mnenja in različne poglede, zato se usedemo, zato se pogovarjamo in na koncu razumemo, da vedno gremo skupaj naprej. Tako, kot smo to počeli že od leta 2014 dalje”.

Predlagatelji interpelacije šolske ministrice Simone Kustec so jo v obrazložitvi predloga na seji DZ vnovič pozvali k odstopu. Očitajo ji nestrokovno delovanje oz. nedelovanje, saj da je le prikimavala premierju Janezu Janši. Spomnili so, da morajo dijaki plačati kazen zaradi protestiranja za odprtje šol, ministrica pa se z njimi ni želela sestati.

Matej T. Vatovec (Levica) je v imenu predlagateljev v obrazložitvi predloga med drugim izpostavil, da je bilo zaprtje šol med prvimi v Evropi in vztrajanje na njihovem zaprtju najdlje v tem prostoru katastrofalna odločitev, ki ni bila podkrepljena s strokovnimi stališči. Tako vladna svetovalna skupina za covid-19, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) so ves čas poudarjali, da je treba šole zapreti zadnje in odpreti prve, ministrica za izobraževanje, znanost in šport pa se je odločila, da bo raje kot stroki in epidemiologom sledila stališčem predsednika vlade Janeza Janše, ki stroke in epidemiologov ni poslušal, je dejal.

Kot je poudaril, bi moralo ministrstvo “iskati in najti ravnovesje med zdravstvenim vidikom in izvajanjem šolskega procesa”, a so bile zaradi te nesposobnosti šole prehitro in predolgo zaprte. Ob tem je omenil, da so navodila o zaprtju prihajala tik pred zdajci, kar je še dodatno povzročalo zmedo in težave, pred decembrskimi prazniki pa se je vlada odločila tudi za odprtje gospodarskih dejavnosti. Tako so se šolarji, dijaki in študentje lahko srečevali v nabito polnih nakupovalnih središčih, niso se pa mogli šolati v šolah.

Marko Koprivc (SD), ki je prav tako predstavil del obrazložitve predlagateljev, pa je ob tem spomnil, da je “v šolskem letu 1943/44, sredi najtrše okupacije slovenskega ozemlja, delovalo več kot 430 partizanskih šol” in da so “ofenzivam na osvobojena ozemlja, pregonom, deportacijam in streljanjem talcev navkljub resnični domoljubi poskrbeli, da so bile, kadar in kjer je bilo le mogoče, šole za otroke odprte”.

Za največjo sramoto v zgodovini Slovenije pa je Koprivc označil to, da so dijaki prejeli plačilne naloge in sodne pozive, ker so zahtevali, da se jim omogoči vrnitev v šole. Ministrici je očital, da se pred protestom z njimi ni sestala, k čemur so jo pozivali, da bi se pogovorili o rešitvah. “Zakaj niste hoteli sprejeti njihovih predlogov? Kje je bila takrat odraslost, odgovornost, razumevanje položaja in spoštovanje družbenih odnosov,” je zanimalo Koprivca. Ministrico pa je pozval, naj danes pove, ali je dialog zavračala, ker ji ni bilo mar, ali ker ji je bilo “tako ukazano s strani avtoritarnega predsednika vlade Janeza Janše”.