Škandal zaradi zaščitnih mask in njegove posledice – Kako bo afera vplivala na rating CDU in CSU pred septembrskimi zveznimi parlamentarnimi volitvami?

Nemčijo pretresa škandal zaradi zaščitnih mask. Glavne vloge imajo krščanski demokrati (CDU in CSU). Vprašanje je, kako bo to vplivalo na njihov rating pred septembrskimi volitvami v Bundestag.

V ponedeljek, 8. marca, je Nicholas Lebel sporočil, da zapušča Krščansko demokratsko unijo in da se bo takoj umaknil iz Bundestaga. Tako se je na afero, ki v zadnjih dneh pretresa Nemčijo, odzval poslanec nemškega parlamenta. Gre za sum korupcije v zvezi z nabavo zaščitnih mask.

Lebel je potrdil, da na volitvah septembra letos ne namerava znova kandidirati za Bundestag.

“Da bi preprečil škodo moji stranki, se po hitrem postopku umikam iz Bundestaga.”

Pred tem je po velikem pritisku znotraj stranke že potrdil, da bo zapustil Krščansko-demokratsko unijo, in se za svoje vedenje opravičil.

Lebel je v petek, 5. marca, potrdil, da je bil vpleten v sumljive dejavnosti, povezane z nabavo zaščitnih mask. Sumi se, da je tako kot bavarski poslanec iz vrst Krščansko-socialne unije (CSU) Georg Nislein za posredovanje v “poslu” z zaščitnimi maskami prejel provizijo v višini šestmestnega števila. Nisleine je medtem zapustil CSU, vendar se iz Bundestaga ni umaknil in namerava svoj mandat “opraviti” do konca sedanjega sklica, torej do letošnjega poletja.

“Prevzemam odgovornost”

Po poročanju medijev je Lebelovo podjetje za “posredovanje” prejelo 250.000 evrov provizije pri sklenitvi pogodbe o nakupu mask med dobaviteljem v njegovi pokrajini Baden-Württemberg in dvema zasebnima podjetjema iz Mannheima in Heidelberga. Maske je naročila nemška država.

“Prevzemam odgovornost za svoje poteze in s tem nosim potrebne politične posledice,” je dejal 34-letni politik.

Sumijo, da je bil tudi Nislein iz CSU “nagrajen” s šestmestnim zneskom za posredovanje pri dostavi mask FFP2 državi in ​​bavarskim oblastem. Münchensko državno tožilstvo je proti njemu že začelo preiskavo zaradi suma korupcije.

Pritisk na oba politika se je v zadnjih dneh povečal. Lebelovi kolegi iz stranke so zahtevali, naj se iz moralnih in pragmatičnih razlogov nujno umakne. Namreč čez nekaj dni, v nedeljo, 14. marca, bodo volitve v dveh nemških pokrajinah, v Baden-Württembergu in Porenju-Pfalška.

Lebelovo opravičilo ni bilo dovolj za kritike iz njegove stranke. Susanne Eisenmann, kandidatka CDU za premierko Baden-Württemberga je za tednik Spiegel dejala: “Nesprejemljivo je, da poslanci bogatijo na račun resne krize.”

Nislein je več dni trdil, da ni naredil nič narobe, nato pa je v nedeljo dejal, da zapušča poslansko skupino svoje stranke v Bundestagu in da ne namerava vrniti svojega mandata. Njegov odvetnik je pred tem potrdil, da Nislein ne bo kandidiral za novi Bundestag. Markus Söder, vodja Krščansko-socialne unije (CSU) in bavarski premier, ga je prosil, naj nemudoma odstopi iz parlamenta.

Nervozi krščanski demokrati

Leto 2021 je zelo pomembno leto za celotno nemško politično sceno. Poleg več pokrajinskih volitev konec septembra potekajo še zvezne parlamentarne volitve, na katerih bodo volivci odločali, kdo bo nasledil Angelo Merkel kot kanclerko. CDU / CSU sta po zadnjih anketah prepričljivo najmočnejša v državi, a napake pri obvladovanju koronakrize in zdaj škandal zaradi nakupa mask bi lahko zelo vplivale na njihov rating.

Zato je novi vodja CDU Armin Laschet kolege iz stranke prosil, naj “razčistijo stvari”.

“Če se je morda kdo drug ukvarjal s podobnimi posli, mora to takoj povedati, da bi prišlo do določenih posledic, preden bo komu padel v oči,” je dejal Laschet. Dodal je, da želi kot šef CDU poskrbeti za “modernizacijo v prihodnjih letih”, torej da ne bo dovolil, da bi projekt uničili “nekateri poslanci, ki v glavi nimajo nič drugega kot željo po zaslužku”.

Transparency International: Sankcije za poslance

Protikorupcijska organizacija “Transparency International” (TI) je nemške politike pozvala, naj glede zadnjih škandalov končno sprejmejo strožja pravila glede opravljanja parlamentarnih dolžnosti.

“Poslovnik Bundestaga je treba dopolniti tako, da bodo nekatere oblike lobiranja izrecno sankcionirane, kot v primeru Nislein in Lebel,” je dejal vodja nemške podružnice TI Hartmut Beymer.

Tudi parlamentarne skupine bi morale sprejeti podobna notranja pravila, ki bi vključevala “postopne mehanizme sankcij, od opominov do izključitve iz poslanske skupine,” je pojasnil Beymer.