(VIDEO) Hladna vojna v slovenski politiki – Pozicija DeSUS-a je podobna statusu “gibanja neuvrščenih”, niti v opoziciji niti v koaliciji z Janšo – Se bo Branko Simonovič odpovedal mestu podpredsednika DZ?

Potem ko je DeSUS sporočila, da bodo zmerna opozicija, v opozicijskih LMŠ, SD, Levici in SAB (KUL) pričakujejo tudi nov razrez mest v delovnih telesih DZ in spremembe tam, kjer se odražajo koalicijsko-opozicijska razmerja. Menijo, da se bo drža DeSUS pokazala na glasovanjih, in opozarjajo, da ne more biti v opoziciji in hkrati podpirati vlado.

Pozicija DeSUS-a je podobna Gibanje neuvrščenih, v katerega je včlanjeno več kot sto predvsem nekoč koloniziranih držav. Gibanje je dobilo ime med hladno vojno, saj se države članice deklarativno niso želele izreči za pol, ki je bil pod vplivom Združenih držav Amerike, ali za pol pod vplivom Sovjetske zveze.

Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je namreč po sredini seji izvršnega odbora stranke sporočil odločitev, da bodo delovali kot zmerna opozicija. Podpirali bodo vladne predloge, ki bodo v skladu s programskimi cilji stranke. Tako DeSUS po njegovih navedbah ne bo članica KUL in tudi ne bo podpisala sporazuma o sodelovanju z vlado.

Kakšne so dileme poslancev DeSUS-a je najbolje povzel Robert Polnar v skoraj ponarodelem posnetku: “Ampak recimo, pet nas je, ostanemo enotna poslanska skupina DeSUS, eden podpira vlado, štirje so v opoziciji. Ne. Dva podpirata vlado, trije so v opoziciji. Ne, sta skočila Simonovič in Hršak v luft, ne to pa ne, midva nisva v opoziciji. Ja. Ali podpirata vlado? Ne.”

Poslanci DeSUS-a se ne izrekajo glede ponovne razdelitve mest po delovnih telesih. Slednje je sicer med drugim pomembno v nadzornih komisijah DZ, kjer ima večino opozicija, med drugim v komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs). A v tej komisiji DeSUS že zdaj nima svojega člana.

Poleg razdelitve predsedniških in podpredsedniških mest delovnih teles je pomembno tudi podpredsedniško mesto DZ, enega zdaj zaseda poslanec DeSUS-a Branko Simonovič. Poleg tega se postavlja vprašanje pri ustnih poslanskih vprašanjih predsedniku vlade, kjer tri postavijo iz opozicije, enega pa koalicija. Slednjemu naj bi se DeSUS kot opozicijska stranka na seji, ki se bo začela v ponedeljek, po neuradnih informacijah, odpovedala.

Te teme naj bi se dotaknili tudi na neformalnem delovnem sestanku predsednika DZ Igorja Zorčiča in vodij poslanskih skupin.

Poslanka LMŠ Jerca Korče je v izjavi novinarjem ugotavljala, da ima opozicija v DZ “čistih” 39 glasov, očitno pa v DZ obstajajo t. i. “plavajoči posamezniki”, ki se v dani situaciji ne znajo izjasniti niti glede tega, ali podpirajo politiko vlade Janeza Janše ali ne.

Po njenih besedah se bodo očitno izjasnili skozi glasovanja. Po ocenah Korčetove imajo sicer več težav pri delovnih telesih. Tako tudi v Knovsu, v katerem opozicija po njenih besedah nima večine, kot bi jo morala imeti. Svojega člana ima tam namreč SNS, ki ima z vlado sklenjen sporazum o sodelovanju.

Podobne očitke je pod vlado Marjana Šarca doživljala Levica, ki je imela s tedanjo vlado sklenjen sporazum o sodelovanju. Levica sicer tedaj ni imela člana v Knovsu.

Koordinator Levice Luka Mesec je za STA povedal, da se zavzemajo za nov razrez po delovnih telesih. Ob tem pa je ponovil, da se mora DeSUS odločiti, kje je: “Če reče, da je opozicija, mora tudi glasovati, govoriti in se obnašati kot opozicija.”

“Sedenje na dveh stolih pač ni nekaj, kar obeta boljše čase v DZ,” je v izjavi ocenila poslanka Levice Nataša Sukič. Dodala je, da je to izigravanje demokratičnih postopkov.

“DeSUS – tako vsaj pravijo – naj bi bil del opozicije. Zato pričakujemo, da se skladno s parlamentarno matematiko pozicije v DZ na novo določijo,” je za STA povedala predsednica SAB Alenka Bratušek. Izpostavila je mesta predsednikov in podpredsednikov delovnih teles. Pričakuje, da bo vodstvo DZ novo razdelitev čim prej predlagalo in da bodo glede na dolgo parlamentarno prakso vse stranke to tudi podprle.

“Zelo nepošteno bi bilo od vseh koalicijskih strank, če se bodo pri razdelitvi mest še vedno obnašale tako, kot da je DeSUS del njihove kvote,” meni Bratuškova. V izjavi novinarjem pa je ocenila, da DeSUS ni padla ne v koalicijo ne v opozicijo, ampak v sredino.

Poslanko SD Bojano Muršič žalosti odločitev DeSUS-a, “da bodo v opoziciji, glasovali pa kot koalicija”. Po njenih besedah je to skrajno nenavadno in neokusno. Ocenjuje še, da DeSUS tudi ne more biti opozicija, dokler glasujejo kot koalicija.