(V ŽIVO) Opozicija KUL po neuspešni konstruktivni nezaupnici “napadala  in raztrgala” dva  glavna projekta Janševe vlade; Načrt za okrevanje in odpornost ter  ter zakon o državnem demografskem skladu  – TOPNEWS.si

(V ŽIVO) Opozicija KUL po neuspešni konstruktivni nezaupnici “napadala  in raztrgala” dva  glavna projekta Janševe vlade; Načrt za okrevanje in odpornost ter  ter zakon o državnem demografskem skladu 

(V ŽIVO) Opozicija KUL po neuspešni konstruktivni nezaupnici “napadala  in raztrgala” dva  glavna projekta Janševe vlade; Načrt za okrevanje in odpornost ter  ter zakon o državnem demografskem skladu 

Opozicijske stranke SD, LMŠ, Levica in SAB, še naprej združene v Koaliciji ustavnega loka, zahtevajo sklic izredne seje državnega zbora, na kateri bi govorili o pripravi nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Poslanci omenjenih strank so prepričani, da je o tako pomembnem dokumentu za prihodnji razvoj države ključna široka javna razprava.

Poslanec SD Franc Trček je uvodoma spomnil, da gre pri nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost za načrt razpolaganja z okoli petimi milijardami evrov sredstev, od tega 1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov kreditov. “Vlada dela to na način nekega internega dokumenta, v tajnosti,” je izpostavil.

Ob tem je poudaril, da gre za zelo preprosto dilemo. “Premisliti moramo, kako bodo penezi delali peneze, in ne, kako bomo mi te peneze zabetonirali.” “Vladni tajni model razvoja Slovenije je asfalt in beton, ki ga bodo težko ozelenili, kaj šele digitalizirali,” je dodal.

Poudaril je, da mora Slovenija pet milijard evropskih sredstev porabiti za vložek v smotrne naložbe, ki bodo pripomogle k razvoju. “Mi imamo alternativni program razvoja Slovenije. Smo za to, da se, podobno kot v drugih evropskih državah, o tem opravi resna javna razprava,” je podčrtal. S tem želijo začeti v državnem zboru na izredni seji in nadaljevati “onkraj tega”.

“Vlada prioritet, kot je opozorila tudi Evropska komisija, ni določila. Na kup so nastrgali nekatere občinske projekte; če bi šli gledati, iz katerih občin so jih najbolj upoštevali, gre verjetno za tiste občine, ki so najbližje vladajoči politični stranki,” je dejal koordinator Levice Luka Mesec. “V teh načrtih so projekti od nekih bazenov v manjših vaseh do drugega bloka nuklearne elektrarne. Skratka, nobene rdeče niti in nobenih prioritet,” je dodal Mesec, vladni načrt pa označil za “skrpucalo”.

V KUL imajo sicer svoje ideje, kako porabiti evropska sredstva za okrevanje in odpornost. “Vlada daje 300 milijonov evrov za železnice, 900 milijonov evrov pa za ceste, pri nas je v fokusu javni prevoz in gradnja hitrih železniških prog,” je primer razhajanja izpostavil Mesec. “Pri zdravju smo kot ključen izziv postavili investicije v zdravstveno infrastrukturo, pri solidarnosti pa smo kot ključen izziv postavili investicije v dolgotrajno oskrbo,” je dodal.

Pri celotnem NOO so po mnenju Nika Prebila (LMŠ) ključne tri stvari. “Prva je, da je vladni načrt še vedno tajen, kar je po mojem mnenju narobe, vlada pa načrtno skriva osnutek nacionalnega načrta pred ljudmi, kar je za družbo škodljivo,” je navedel. “Kot drugo, gre za dokument, ki bo resnično krojil in določal prihodnost slovenske družbe. Zato sta javna razprava in širša vključenost vseh zainteresiranih vsekakor nujni.” Kot je poudaril, so poskusi, da bi načrt zadostil manjšim, parcialnim interesom, zgrešeni že v osnovi. “Kot tretje pa to ne bi smel biti projekt ministrov in birokratov, ampak predvsem ljudi,” je izpostavil.

Prebil še meni, da bi bile posledice slabega načrta lahko hude, hkrati pa opozarja, da bi nas lahko druge članice Unije prehitele v razvoju.

Aktualna vlada na eni strani ponuja roko sodelovanja, na drugi strani pa vehementno sprejema strateške odločitve brez sodelovanja zainteresirane javnosti,” pa je medtem navedel Andrej Rajh iz SAB.

Rajh je med drugim še spomnil, da bo samo na področju energetike in prometa do leta 2050 potrebnih za več kot 50 milijard evrov investicij. “To predstavlja veliko razvojno priložnost za Slovenijo, za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in da mladi najdejo svojo prihodnost v Sloveniji. Če vlada teh priložnosti in prioritet ne bo prepoznala, jih bodo prepoznali tujci,” je posvaril.

 

Poslanske skupine Levica, LMŠ, SD in SAB  prav tako zahtevajo sejo komisije DZ za nadzor javnih financ, na kateri želijo opraviti javno razpravo o vladnem predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu. Vsebini predloga v omenjenih strankah ostro nasprotujejo, znova so izpostavili tudi možnost zakonodajnega referenduma.

“Govorimo o enem od najpomembnejših zakonov, ki ga bo vlada sprejemala v tem mandatu,” je podčrtal Mesec. Prepričan je, da osrednji cilj predlaganega zakona ni krpanje luknje v pokojninski blagajni. Po projekcijah Inštituta za ekonomska raziskovanja bo namreč leta 2040 primanjkljaj pokojninske blagajne znašal 2,4 milijarde evrov, demografski sklad pa bi lahko v istem letu po projekcijah vanjo vplačal okrog 200 milijonov evrov, kar je le osem odstotkov pričakovanega primanjkljaja.

Izpostavil je tudi, da želi vlada poseči v pravice državljanov pri nadzoru in upravljanju z lastnim premoženjem, saj v skladu zaposleni ne bi imeli svojih predstavnikov v nadzornem svetu, kot je to denimo trenutno v Modri zavarovalnici.

Predsednica stranke SAB Alenka Bratušek je vladni predlog zakona o demografskem skladu označila za “veliko norost”. Opozorila je, da od omenjenega zakona ne bodo nič imeli ne mladi, ne upokojenci. Poslance DeSUS in SMC je pozvala, naj se uprejo početju SDS, ki želi z enim zamahom vse državno premoženje prenesti na demografski sklad, država pa bi torej ostala brez njega.

“Vsaka nepremišljena odločitev na tem področju lahko ima velike posledice na več družbenih podsistemov. Gre za tako pomemben zakon, da nihče nima mandata, da ga sprejme sam, brez posvetovanja, sodelovanja in dialoga,” je menila Bojana Muršič (SD). Pozvala je k socialnemu, medgeneracijskemu in strokovnemu dialogu.

Predlagatelji seje so zapisali več predlogov sklepov. Med njimi je sklep, da naj se vlada odpove aktualnemu konceptu nacionalnega demografskega sklada ter na strokovnih podlagah in v socialnem dialogu pripravi ustreznejšo rešitev za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti javnega pokojninskega sistema v kritičnem demografskem obdobju.

Tako Mesec kot Bratuškova sta sicer ponovno podčrtala, da si bodo v opoziciji v primeru, da bo koalicija predlog zakona, kot je zastavljen sedaj, potrdila, prizadevali za zakonodajni referendum. “Če takšno neumnost res sprejmejo, se bom zavzemala za to, da bodo imeli ljudje možnost odgovoriti, ali se strinjajo s tem, da so jim vzeli vse, ali zahtevajo, da državno premoženje ostane državno,” je dejala Bratuškova.

COMMENTS

Wordpress (0)