Ekskluzivno (1. Del) Zakulisje obračuna “plinskega lobija” s projektom drugega bloka (NEK 2) in njegovimi ključni akterji – Razkrivamo, kdo se skriva “za maskami” in kdo so akterji v ozadju “visoke napetosti v slovenski energetiki”

Pa začnimo pri koncu. Na vladnem portalu gov.si je ministrstvo za infrastrukturo decembra lani objavilo kratko novico “Minister Vrtovec na delovnem obisku v ZDA za nadgradnjo dobrih odnosov med državama na področju energetike, v kateri je zapisano, da se je aktualni minister za infrastrukturo Andrej Vrtovec “v družbi državnega sekretarja Blaža Košoroka na delovnem obisku v ZDA, kjer bo podpisal Memorandum o razumevanju v zvezi s strateškim civilnim jedrskim sodelovanjem med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike”.

»S podpisom memoranduma si želimo okrepiti že sicer tradicionalno dobre odnose na področju energetike med državama z namenom povečanja energetske varnosti in blaginje ter krepitve skupne politične in gospodarske vezi«, je ob odhodu v ZDA dejal minister Vrtovec.

Že več kot 40 let vzdržujemo odlično civilno jedrsko sodelovanje med državama. Podpis memoranduma lahko služi kot katalizator za dodatno sodelovanje pri prenosu znanj, izkušenj in dobrih praks na področju vzdrževanja in delovanja jedrskega objekta v Sloveniji in na nivoju EU. Ameriško-slovensko civilno jedrsko sodelovanje lahko igra ključno vlogo pri spodbujanju varne in zanesljive oskrbe z energijo Republike Slovenije in Nata ter za dosego ciljev razogljičenja,” konec citata.

Drugi blok Nuklearne elektrarne Krško, uvozna odvisnost Slovenije od ruskega plina in projekt gradnje terminala za utekočinjeni naravni plin na hrvaškem otoku Krk so bile glavne teme s področja energetike, ki jih je avgusta lani na obisku v Sloveniji odprl ameriški zunanji minister Mike Pompeo. V izjavi za javnost je bil formalni del obiska podpis skupne izjave o varnosti v omrežjih 5G, s katero so ZDA Slovenijo uvrstile v krog držav, nenaklonjenih kitajskemu Huaweiju. Vendar je bil pogovor vsaj po naših informacijah namenjen tudi konkretnim poslom in interesom, predvsem energetskim.

Pompeo je najprej o energetiki govoril s predsednikom vlade Janezom Janšo. Nato pa na ločenem, slabo uro dolgem sestanku z ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem in tudi z direktorji najpomembnejših slovenskih energetskih podjetij: predsednico uprave Petrola Nado Drobne Popovič, prvim možem Geoplina Boštjanom Napastom, direktorjem Elesa Aleksandrom Mervarjem, generalnim direktorjem Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Stojanom Nikolićem in direktorjem Gen Energije Martinom Novšakom.

Nobena skrivnost ni, da so ameriški energetski interesi v Sloveniji povezani z jedrsko energijo in plinom. Američani naj bi tako želeli dobiti zagotovilo, da Slovenija ob morebitni gradnji drugega bloka nuklearke ne bo razmišljala o ruski tehnologiji. Po nekaterih informacijah naj bi Američani dobiti zagotovilo, da Slovenija ob morebitni gradnji drugega bloka nuklearke ne bo razmišljala o ruski (ali kitajski) tehnologiji.

Podobna situacija je tudi na Češkem, kjer se Westinghouse poteguje za gradnjo nove nuklearke na jugu Moravske, ocenjeno na šest milijard evrov. Na Madžarskem namreč ruska državna družba Rosatom gradi dva nova bloka jedrske elektrarne Paks, vredna dvanajst milijard evrov.
Dogajanje v zvezi z gradnjo drugega bloka NEK seveda ves čas budno spremlja tudi “druga stran”, ki jo lahko ljubkovalno imenujemo plinski “lobi”, bolj natančen opis pa je “plinska mafija”, ki si želi na vsak način zrušiti projekt NEK 2 in obračunati s ključnimi nosilci omenjenega projekta. V domači jedrski stroki, ki je tesno vezana na ZDA, so sicer tradicionalno zadržani do Rusije, kar je pravo ozadje “nevarnih razmerij” v slovenski energetiki in obračuna s ključnimi akterji projekta NEK 2.

Projekt NEK 2, ki je namreč ocenjen na najmanj pet milijard evrov, bo vodila družba Gen Energija, lastnica slovenske polovice nuklearke. Gen Energija je ena od dveh največjih domačih elektroenergetskih skupin. Ob polovici nuklearke ima v lasti še družbo Hidroelektrarne na Spodnji Savi, Termoelektrarno Brestanica in polovični delež v trgovcu z elektriko Gen-I, ki letno na ravni skupine ustvarja več kot dve milijardi evrov prihodkov.

Od leta 2019 ima njena uprava dva člana: ob dolgoletnem direktorju Martinu Novšaku, ki družbo vodi že od leta 2006, je član uprave kot poslovni direktor nekdanji vodja direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo Danijel Levičar, pred tem član uprave Gen-I (vodi jo Robert Golob). V politiki pa tudi v energetiki ni naključij, zato ne preseneča, da se je prav Martin Novšak ob Robertu Golobu ter Andreju Ribiču znašel na tarči tako imenovanega “plinskega lobija”, ki na vsak način skuša ‘zminirati’ NEK 2, zato je seveda pred tem potrebno obračunati še s ključnimi akterji in nosilci projekta, ki je, kot rečeno, ocenjen na najmanj pet milijard evrov.
V zakulisju zadnjega obračuna, kjer so se na tarči znašli predsednik uprave GEN energije Martin Novšak, Robert Golob, predsednik uprave GEN-i, in Andrej Ribič, ki vodi Elektro Ljubljana, gre pravzaprav za veliko večjo zgodbo, kot so bizarni očitki o tem, po kakšni ceni je bila prodana elektrika ali lastniški deleži, saj gre ne samo za domače, ampak tudi mednarodne ali, če hočete, geostrateške razsežnosti.
Tako imenovani “plinski lobi”, naklonjen temu, da se namesto NEK2 v Šoštanju izgradi plinsko elektrarno, ki bi bila vezana na ruski plin. Ruski Gazprom je že desetletja najpomembnejši dobavitelj plina Sloveniji. Leta 2018 je Geoplin, ki ga vodi Boštjan Napast, sicer nadzornik Slovenske industrije jekla (SIJ) v ruski lasti, z Gazpromom podpisal novo, petletno pogodbo.
Z omejevanjem Rusije so povezani tudi ameriški interesi na področju plina. Če so se Američani, vsaj sodeč po dogajanju iz lanskega leta, ob obisku Pompea in obisku Vrtovca v ZDA pridobili boljšo startno pozicijo, pa se je “plinski lobi” odločil, da bo preko rušenja ključnih nosilcev projekta NEK 2 pokvariti načrte Westinghousa.
Po nekaterih medijskih zapisih in informacijah naj bi Američani že dobiti zagotovilo, da Slovenija ob morebitni gradnji drugega bloka nuklearke ne bo razmišljala o ruski (ali kitajski) tehnologiji. Na Madžarskem namreč ruska državna družba Rosatom gradi dva nova bloka jedrske elektrarne Paks, vredna dvanajst milijard evrov (vir Necenzurirano.si).

Veleposlanik Ruske federacije v Sloveniji Timur Ejvazov je v zadnjem intervjuju za Topnews.si dejal: “Še ena alternativa za zagotovitev prehoda v nizkoogljično družbo in doseganje ciljev trajnostnega razvoja je jedrska energija, v kateri je Ruska federacija ena izmed vodilnih držav na svetu. Povem samo, da trenutno dve tretjini svetovnih jedrskih elektrarn gradijo ruska podjetja. Upam, da bo državna korporacija Rosatom, če bo sprejeta odločitev o gradnji drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (NEK) v Sloveniji, povabljena k mednarodnemu razpisu in lahko ponudila svoje napredne tehnologije na področju jedrske energetike”.

“Eden od ključnih ljudi tako imenovanega “plinskega lobija” je po naših informacijah vplivni politik Sašo Geržina, ki je bil do junija 2019 tudi član nadzornega sveta NEK-a. Geržina je bil vrsto let eden najvplivnejših članov Desusa. V kontekstu geostrateških dogajanj v evropski energetiki ne gre prezreti tudi dejstva, da je Geržina dolgoletni predsednik društva Slovenija-Rusija, ki skrbi za kulturne in gospodarske stike med državama. Geržina je brez funkcije v Gen Energiji ostal sicer še v času Šarčeve vlade po sicer neuspeli interpelaciji proti svojemu strankarskemu šefu, ministru za obrambo Karlu Erjavcu, ki bo, kot je napovedal, naslednji teden vložil interpelacijo proti vladi Janeza Janše.

Drugi človek iz ozadja pa je dolgoletni direktor družbe Borzen Karlo Peršolja, ki je operater trga z električno energijo. Borzen zagotavlja usklajeno delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema, vodi bilančne sheme, evidentira bilateralne pogodbe in sodi neposredno pod ministrstvo za infrastrukturo in ne pod SDH. Karlo Peršolja je bil do junija 2019 tudi član nadzornega sveta GEN Energije, ko je  takratna uprava SDH razrešila vse predstavnike države, ki so mandat dobili v času vlade Mira Cerarja. Med temi je bil tudi Karlo Peršolja, ki je bil imenovan v kvoti SMC.

Mesto direktorja družbe Borzen pa je bilo izpraznjeno od konca septembra, ko so se nadzorniki z dolgoletnim direktorjem Karolom Peršoljo dogovorili za predčasni zaključek njegovega tretjega mandata na čelu družbe. Že ob nastopu je bilo jasno, da bo to njegov zadnji mandat, saj bo prihodnje leto izpolnil pogoje za upokojitev, ko naj bi se tudi umaknil iz vodstva Borzena.
A nadzorni svet, v katerem so tedaj še sedeli Mojca Kert, Alenka Kolar in Jure Jemec, je hkrati imenoval tudi naslednico Peršolje, Valerijo Štiblar, ki naj bi vodenje družbe prevzela s 1. januarjem 2022 in ostala na čelu Borzena do konca leta 2024.
To namero nadzornikov, ki so direktorski mandat razdelili in ga »na zalogo« podelili dvema direktorjema, je nato preprečil novi nadzorni svet, ki ga je vlada Janeza Janše imenovala junija letos. Nov nadzorni svet je razrešil tako Peršoljo kot Štiblarjevo, objavili razpis za novega direktorja – ta se je iztekel minuli teden –, začasno pa je vodenje Borzena prevzel prvi nadzornik Peter Žmak, sicer predsednik NSi Postojna. Žmak se bo po imenovanju Brataniča vrnil med nadzornike.

Da bi razumeli celotno ozadje, se je potrebno vrniti nazaj na konec avgusta 2019, ko je predsednik vlade Marjan Šarec obiskal Nuklearno elektrarno Krško (NEK) in Gen energijo (lastnico Nek-a). Šarec je takrat dejal, da »moramo vložiti vse napore in pristopiti h gradnji drugega bloka jedrske elektrarne«. Maja lani je ob obisku istih lokacij minister Jernej Vrtovec dejal, da Slovenija »je in bo država z jedrsko opcijo«.

Pred tem je junija 2019 SDH razrešil vse predstavnike države, ki so mandat dobili v času vlade Mira Cerarja. To so bili Karlo Peršolja, ki je bil imenovan v kvoti SMC, Saša Ivan Geržina (DeSUS) in Roman Dobnikar (SD). Položaj je morala zapustiti tudi donedavna članica uprave SDH Vanessa Grmek. Za nove nadzornike Gen energije so bili imenovani Miha Butara, pomočnik generalnega direktorja Slovenskih železnic (SŽ) Dušana Mesa in član Socialnih demokratov (SD), Lovro Lapanja, 29-letni ekonomist, ki je deloval v več podjetjih s področja informacijske tehnologije in na parlamentarnih volitvah kandidiral za LMŠ na območju Ptuja, odvetnica Mateja Čuk, imenovana v kvoti SMC, v času vlade Mira Cerarja je sedela v nadzornem svetu Elektra Maribor, Miha Šebenik, menedžer razvoja poslovanja v Pivovarni Laško Union, ki je v lasti nizozemskega Heinekena.

Od januarja letos pa je bila postavljena nova sestava nadzornega sveta GEN energije, iz katere so odpoklicali tri člane nadzornega sveta. Kot so zapisali ob zamenjavi, je ustanovitelj SDH sprejel nov Akt o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo GEN energija d.o.o, s katerim so nadomestili od 15. aprila 2020 naprej veljavni akt. Z vpisom novega akta so iz nadzornega sveta odpoklicali tri člane, člani niso več Miha Butara, Lovro Lapanja in Miha Šebenik.

Nov predsednik nadzornega sveta je postal Cvetko Sršen. Za naslednje mandatno obdobje štirih let so v nadzorni svet tako imenovali pet novih članov. Poleg treh predstavnikov zaposlenih je v nadzornem svetu ostala mag. Mateja Čuk Orel, od sredine decembra pa so poleg nje v nadzornem svetu GEN energije še prof. dr. Marko Čepin, mag. Jure Soklič, Ksenija Flegar, mag. Aleksander Kavčič in novi predsednik nadzornega sveta GEN energije Cvetko Sršen.