Filozof Tine Hribar v Sobotni prilogi Dela najprej obračunal s Petrom Jambrekom, nato pa še v pogovoru z Mišo Molk z Janezom Janšo kot “tretjerazrednim politikom” v času osamosvojitve 

Filozof, fenomenolog, predsednik komisije za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Tine Hribar je v intervjuju v oddaji ‘Z Mišo’ dejal tudi, “da je prišlo do sovražnega prevzema osamosvojitve”. Hribar je nekaj kritičnih izrekel tudi o Janezu Janši “kot nepomembnem za slovensko osamosvojitev”, o izstopu iz NATA, o Trumpu kot avtokratu.
Miša Molk ga je vprašala tudi, kakšno je njegovo mnenje o gradnji muzeja v spomin osamosvojitve.

Tine Hribar je dejal: “Najprej moram poudariti, da je o osamosvajanju res premalo govora, v šolah recimo, da tudi v muzejih ni dovolj poudarka. Ampak pri tem predlogu glede muzeja osamosvojitve gre za nekaj čisto drugega. Namreč, ker osamosvojitev je zdaj v neki čudni situaciji, ker je prišlo do sovražnega prevzema osamosvojitve. Ena skupina osamosvojiteljev se je razglasila tako rekoč za “nadosamosvojitelje” in tudi, če sploh niso imeli pri osamosvajanju kakšne pomembne vloge, nastopajo danes kot zelo pomembne vloge. Jaz bom naslednjo soboto objavil en članek o tem, ker mislim, da je treba to razkriti, ker se je zelo podobno zgodilo že pred leti. Pri neki prejšnji vladi, ker je tudi polovica osamosvojiteljev vladalo in imelo oblast kot vlada in je pravosodni minister iz te vlade ustanovil ta Študijski center za spravo.
Ta študijski center, ki je znotraj ministrstva, se je popolnoma sprevrgel v svoje nasprotje. Danes ni center za spravo, ampak je center za razkol. Za poglabljanje in ponovno objavljanje razkola, in se bojim, da bo sedaj osamosvojitev, ki je sedaj postala predmet, žrtev sovražnega prevzema, tudi na tak način končala. Ker že sedaj recimo ta oddaja, ki je bila o plebiscitu, ki so jo vsilili vaši televiziji, da jo predvaja, je polna laži. Noben od pravih, tistih, ki smo res dajali in dali pobudo za plebiscit, tam ni nastopil. Tam so nastopili neki tretjerazredni politiki iz tedanjega časa.”

Glede na to da je bil intervju z Mišo Molk posnet že vnaprej je Hribar, ko je govoril o tem, “da bo naslednjo soboto objavil en članek o tem, ker mislim, da je treba to razkriti”, imel v mislih članek v zadnji Sobotni prilogi Dela z naslovom Dvojni atentat na Demos, predplebiscitni in poosamosvojitveni”. Tine Hribar je članek posvetil dogajanju pred 30. leti v času priprav na plebiscit. “Ob sramotnem napadu na dr. Franceta Bučarja, predsednika slovenske skupščine in enega od Demosovih strategov, ne morem molčati. Dnevi pred plebiscitom nikakor niso bili čas enotnosti. Za plebiscit o enotnost je bilo potrebno garanje,” je zapisal Hribar.

Hribar se je posebej lotil Jambrekovega značaja, ki se ob tem vsem najbolj močno pokaže v njegovem sistematičnem zatajevanju ne samo vloge, ampak same eksistence Spomenke (Hribar).
“Kot že tolikokrat se je to zgodilo na radiu 10.11 2020. Jambrek je naštel udeležence na kosilu pri Bučarjevih in Spomenkino ime enostavno izpustil, torej zamolčal. Enako se je ponovilo ob njenem zapisniku Sklepi in stališča seminarja o osamosvojitvenem plebiscitu, ki ga je Spomenka pisala lastnoročno na samem zasedanju in ga potem doma, ponoči, do konca izoblikovala: v soboto zjutraj, 10.11.1990, pa so njen zapis na začetku drugega dne seminarja z glasovanjem potrdili navzoči poslanci. Na radiu je Jambrek te sklepe omenil in dodal, da jih je podpisal Zagožen. Da, podpisal, ne pa tudi zapisal oz. napisal. Napisala jih je Spomenka,” je v Sobotni prilogi zapisal Hribar.
“Kaj tiči za takšnim tipično mačističnim obnašanjem Jambreka?” se v nadaljevanju sprašuje Hribar in dodaja: “Neka posebna, recimo janšistična zvijačnost, ki mi jo bo morda uspelo zares prikazati šele na koncu tega članka. Kajti Jambrek ni običajen janševec, saj v svojem janšizmu presega, namreč po svoji zvijačnosti in zmuzljivosti, tudi Janšo”, je zapisal Hribar.

V intervju  z Mišo Molk je Hribar svoj zapis v Sobotni prilogi nadgradil, ko je spregovoril o osamosvojitvi in načrtih za ustanovitev muzeja osamosvojitve. Pobudo je Hribar ocenil kot nekaj, preko česar so nekateri ugrabili slovensko osamosvojitev. Dejal je, da so se eni osamosvojitelji proglasili za edine osamosvojitelje oziroma “nadosamosvojitelje”. Janeza Janšo je označil za tretje razrednega politika, ki je imel nepomembno vlogo ob osamosvojitvi.

Polemika se je začela že na sprejemu pri predsedniku republike, ko je Spomenka Hribar Janši priznala, da je “storil malo več kot drugi”. “Tisti, ki je nedvomno naredil malo več kot drugi v vojni za Slovenijo, tedanji sekretar za obrambo Janez Janša, nas danes prodaja, kot svojo lastnino, kot puloverje, Madžarom in še komu. Potiska nas v avtoritarne države, ki se otepajo vladavine prava,” je med drugim dejala Spomenka Hribar.

Tine Hribar pa je zadeve sinoči primerjal z retuširanjem zgodovine, ki ga je izvedla že partija po prevzemu oblasti. “Ja, saj to je bilo po vsakem prevzemu oblasti. Samo včasih, recimo za časa partije, se je to tiho delalo in se je ljudi enostavno odstranilo, recimo, tudi fizično ali pa so na kakšnem posnetku recimo z Avnoja leta 1943, ko je bil Kocbek navzoč, recimo, enostavno štrahe naredili, da se ga ni videlo. Sedaj se pri nas nekaj podobnega dogaja, ampak vsem na očeh, tako rekoč. Tako da imamo tudi tisti ali pa tisti, ki so nekako izbrisani, še zmeraj možnost, da se oglasimo in povemo, če drugega ne, svojo resnico. In smo spet pri resnici, ne.”