Trije scenariji za Janeza Janšo in njegove rušitelje – Kakšni so možni razpleti velikega političnega spopada, kjer bo Janez Janša raje, kot da bi oblast prepustil svojim nasprotnikom, “izsilil” izredne volitve? – TOPNEWS.si

Trije scenariji za Janeza Janšo in njegove rušitelje – Kakšni so možni razpleti velikega političnega spopada, kjer bo Janez Janša raje, kot da bi oblast prepustil svojim nasprotnikom, “izsilil” izredne volitve?



Trije scenariji za Janeza Janšo in njegove rušitelje – Kakšni so možni razpleti velikega političnega spopada, kjer bo Janez Janša raje, kot da bi oblast prepustil svojim nasprotnikom, “izsilil” izredne volitve?

Kako se bo v prihodnjih mesecih razpletel politični spopad in kakšni so vložki na mizi v veliki partiji pokra, ki se igra pratično vse ododstopa vlade marjana Šarca, je te dni najbolj pogosto vprašanje ne smo med političnimi analitiki, ampak tudi med ljudmi na ulici, v družinah. Ob šankih seveda ne, ker so gostilne že nekaj časa zaprte.

Zakaj je celotna situacija podobna partiji pokra? Zato ker so za poker značilne stave in »nadigravanje«, zmagovalec kroga pobere cel dobitek na mizi. Karte so med igro skrite (razen pri odprtem pokru) in se pokažejo šele ob zaključku igre.

Igralci glede na svoje karte višajo stave ali pa odstopajo iz igre (in pustijo vložek na mizi). Dobitek pobere edini preostali igralec ali pa tisti z najvišjo kombinacijo kart. Kdo ima v tem trenutku najboljšo kombinacijo kart oziroma kateri od treh najbolj verjetnih scenarijev se bo uresničil, je za zdaj že težko natančno napovedati, saj ne poznamo vseh igralcev za mizo, niti kakšne karte imajo res v rokah.

Napoved J.P. Damijana, ki se je postavil na čelu alternative vladi in koaliciji Janeza Janše, je uspelo nekaj, kar morda ne bo pripeljalo do nove vlade oziroma nove koalicije in sicer vnesel je nemir, nervozo in dvome v Janševo koalicijo.

Ko pa delaš v izrednih razmerah Covida 19 in dejstvu, da opozicija grozi s konstruktivno nezaupnico ter možnosti odhoda nekaterih strank oziroma poslancev iz koalicije, pa lahko začneš delati napake, ki imajo večje ali manjše posledice. Te dni se še vedno tako domača politika kot mediji v bližnji in daljni soseščini še vedno ukvarjajo s političnimi posledicami čestitke na Twitterju, ki jo je Janez Janša poslal, sedaj že lahko rečemo, nekdanjemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu.

“Spoštujemo težko, tragično zasebno življenje Josepha Bidna in nekatere njegove politične dosežke pred leti. Vendar če bi bil danes izvoljen, bi bil eden najšibkejših predsednikov v zgodovini. Svobodni svet pa obupno potrebuje močne ZDA kot še nikoli do zdaj. Dajmo, zmagaj, Donald Trump,” je zapisal Janša v tvitu v angleščini. Tako hrvaški Jutarnji list piše o “Janši kot o Trumpu iz naše soseščine”, kjer je avtor zapisal: “Mnogi od iskrenih ljubiteljev lika in dela ameriškega predsednika v odhodu so vseeno bili modrejši. Madžarski predsednik Viktor Orban, ki je Trumpa podprl v času kampanje, je relativno hitro čestital zmago Bidnu To je samo potrditev, da je Orban, karkoli si že mislimo o njegovih političnih stališčih in modelih njihovega izvajanja, realist in pragmatik. Trump je odšel živel Biden”.

Avtor članka se sprašuje, kakšne bodo posledice Janševega tvita in kaj izvolitev Bidna pomeni za celotno regijo, predvsem za Hrvaško in Slovenijo. Pri tem je zanimiva teza, da Janšev “tviter eksces” verjetno ne bo imel posebnega vpliva na ameriško-slovenske odnose, pri tem je citiral enega od zunanjepolitičnih strokovnjakov na Hrvaškem, ki je dejal: “Mi smo članici EU in Nato, kar pomeni, da se bodo odnosi ZDA do Slovenije in Hrvaške merili skozi pogled Bruslja.

Glede na to, da bo Slovenija prihodnje leto vodila EU, je vsekakor pomembno, kako na Janšo in Slovenijo gledajo v Bruslju, predvsem pa v Janševi matični EPP. Mnenja o tem, kako močan je vpliv zunanjepolitičnih faktorjev na slovensko notranjepolitično realnost in predvsem kakšen bo razplet krize doma, so različna. Vsekakor pa niso nepomembna.

Kakšni so sploh scenariji in možnosti za mizo, kjer se na domači politični sceni igra poker z velikimi vložki in veliko blefa. Za zdaj se zdi, da so odprte vse možnosti: da Janševa vlada ostane do konca mandata, da bo kmalu padla s konstruktivno nezaupnico ali celo da bodo prihodnje leto predčasne volitve.

Janša je, vsaj tako se zdi, pripravljen tudi na scenarij spomladanskih volitev, torej še pred predsedovanjem Evropski uniji, in je to možnost že večkrat omenil v zaprtem krogu, ko je šlo za najbolj vitalne interese, ko je moral koalicijske partnerje prepričevati naj podprejo ta ali oni ukrep oziroma to ali ono politično operacijo.

Seveda je med poslanci v parlamentu, pa tudi med političnimi strankami, za takšen razplet morda še najmanj navdušenja. Čeprav je že jasno, da bo koalicijskega partnerja stranko Desus prevzel Karl Erjavec in da bodo volitve trajale od 20 novembra do 5. decembra.

Alternativna koalicija z J.P. Damijanom veliko stavi na to, da bo konsolidacija na vrhu Desusa prinesla tudi odgovor na to, ali bo Desus izstopil iz Janševe koalicije in podprl oblikovanje nove koalicije.

Morda so napovedi, da bo že v decembru padla Janševa vlada in da bo prišlo takoj po novem letu do oblikovanja nove večine v parlamentu, morda v tem trenutku nekoliko preoptimistične za nasprotnike Janeza Janše.

Tu pa je še ena dilema, ki jo imajo, ali je v tem trenutku sploh smiselno rušiti Janševo vlado, ki ima odprtih toliko front z opozicijo glede pandemije in na koncu še z gospodarsko in socialno situacijo. Nekateri partnerji, predvsem v koalicijskem v SMC-ju, razmišljajo, da je najbolje pustiti Janšo na oblasti s temi problemi in da je za njihov položaj boljše, da počakajo do rednih volitev. Tudi v opoziciji je nekaterim strankam blizu razmišljanje, da je bolje počasi slabiti položaj vladajoče stranke in s tem predsednika vlade do naslednjih, verjetno rednih volitev. Potem ko je koalicija ustavnega loka “obdelala” Desus in SMC, naj bi po nekaterih insajderskih informacijah precej truda vlagala v prepričevanje NSi-ja oziroma ljudi okrog omenjene stranke, da bi se pridružili KUl-u, v zameno pa ohranili enake pozicije, kot jih imajo do sedaj, ali pa dobili celo močnejši politični položaj v novi konstelaciji. Tu ne bo nepomembno, kakšno bo stališče v Evropski ljudski stranki. Pomenljivo je namreč stališče predsednika EPP Donalda Tuska, ki je na Twitterju v čestitki novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku Bidnu zapisal: “Trumpov poraz je lahko začetek konca zmagoslavja skrajno desnega populizma tudi v Evropi. Hvala, Joe.”

Takšno razmišljanje pa ni imanentno samo SMC-ju, ampak verjetno še številnim posameznim politikom in tudi strankam v alternativni koaliciji oziroma sedaj v opoziciji. Janševi nasprotniki namreč računajo, da ga bodo bitke na različnih frontah tako utrudile, da bo na naslednje volitve prišel oslabljen s slabšo javnomnenjsko podporo, kot jo ima sedaj.

Janša, kot da se tega zaveda, zato tudi stalno hodi po robu in preverja meje, do kje lahko gre v provokaciji tako političnih zaveznikov kot tudi političnih nasprotnikov. Nekatere poteze gredo v smeri, kot da bi si želel tako sprovocirati svoje koalicijske partnerje, da bi enostavno rekli, da se ne grejo več in da odstopajo oziroma prestopajo.
V tej igri živcev in predvsem politične spretnosti je seveda vprašanje, kakšna bo cena za posamezne stranke, če Janšo podpirajo do konca mandata oziroma po koncu predsedovanja Svetu EU izsilijo predčasne volitve. Seveda bo Janša do konca mandata prevzel vse družbene podsisteme in predvsem medije, ki so ključni za interpretacijo političnega dogajanja.

Velika šola je Fox News in odnos omenjene televizije do Trumpa, ki mu je obrnila hrbet tik pred volitvami in spremenila kurz tako rekoč čez noč, čeprav je omenjena medijska hiša tako rekoč tlakovala pot Trumpu v Belo hišo.

Je pa zanimivo sinočnje izvajanje predsednika države Boruta Pahorja, ki je v oddaji Politično dejal: “Če sem po prvem valu rekel, da je vlada reagirala odlično, potem mislim, da imam tudi to moralno pravico, da rečem, da je mogoče zdaj zamudila.” Pahor pa ni analiziral samo trenutnega epidemiološkega položaja, ampak tudi zunanjepolitičnega. Na vprašanje, ali je še čas za čestitko slovenske vlade ameriškemu predsedniku Bidnu je odgovoril: “Gotovo”.

Pahor pa se je diplomatsko izognil konfliktu z Janšo pri vprašanju, ali je torej bila preuranjena čestitka Trumpu oziroma tak tvit napaka?
“Vsi želijo, da rečem, da je bila napaka, in da se spravim v prepir s predsednikom vlade. Tega nikoli nisem počel niti s prejšnjimi predsedniki vlad. Če se z njimi nisem strinjal, sem povedal svoje stališče. Ampak nisem šel pa v polemiko z njimi. Glejte. Teh prepirov o tem, kdo ima prav in kakšne napake so narejene, je zelo veliko, se poglabljajo, razdvojenost v slovenski politiki je skrb vzbujajoča. Jaz mislim, da ni naloga predsednika republike, da je še eden od tistih, ki bo na levo in desno solil pamet o tem, kdo ima prav in kdo ne”.

Pahor, politični veteran s 30-letnim stažem v politiki, kot sam pravi, vsekakor pušča odprto možnost, da se ne bo zgodilo nič in da bo z Janšo moral preživeti vsaj še leto in pol. Zato se očitno ne želi spuščati v konflikt z Janšo. Ali je njegova pragmatična ocena in drža točna, pa bodo pokazali že naslednji dnevi in meseci.

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)