(VIDEO) “Na Slovaškem je prišlo do množičnih demonstracij, do aretacij sodnikov, mislim, da jih je trenutno v zaporu preko 30, in mislim, da jih bo v naslednjih tednih še dvakrat toliko” – S temi besedami je J. Janša predsedniku vrhovnega sodišča D. Florjančiču “svetoval”, naj resno preučijo omnibus slovaški zakon, ki spreminja več kot 20 predpisov s področja sodstva in pravosodja
Predsednik države Borut Pahor je na prvem srečanju v 30-letni zgodovini države gostil najvišje predstavnike zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti. Poleg predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča ter generalnega državnega tožilca Draga Škete, predsednika ustavnega sodišča Rajka Kneza, ministrice za pravosodje Lilijana Kozlovič, je Pahor povabil tudi predsednika vlade Janeza Janšo, predsednika parlamenta Igorja Zorčiča ter predsednika državnega sveta Alojza Kovšco. Posvet z naslovom Načelo delitve oblasti – (samo)omejevanje, vzajemni nadzor in medsebojno sodelovanje je bil zanimiv eksperiment, ki pa je, če lahko tvegamo oceno na koncu, predvsem po nastopih predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča in predsednika vlade Janeza Janše še bolj razgalil nasprotja predvsem med izvršilno in sodno vejo oblasti. Celo več, v nekem trenutku se je zdelo, da je Janez Janša posvet izkoristil za svojo politično agendo in “postrojil” tožilstvo in sodstvo.
Predsednik republike je v uvodu poudaril, da Slovenija kot vse moderne demokratične družbe, temelji na vladavini prava, ki zahteva, da so izvršna, zakonodajna in sodna veja oblasti ločene. Spomnil je, da je samostojna Slovenija nastala z demokracijo in po pravni poti – prihodnje leto bomo praznovali 30. obletnico samostojne države, ki jo utemeljujeta demokracija in vladavina prava. To sta temeljna gradnika naše države. Opozoril je, da je z Ustavo RS določen sistem zavor in ravnovesij, ki med vejami oblasti vzpostavlja njihov medsebojni nadzor in odvisnost ter zagotavlja, da nobena veja oblasti ne more prevladati nad drugo.
Borut Pahor: “Ločenost oblasti ne pomeni njihove izoliranosti. Predpostavlja sodelovanje, dialog. Seveda pa mora biti vsak odnos, tudi dialog, med tremi vejami oblasti spoštljiv in zadržan, konstruktiven, spoštovati mora dostojanstvo in samostojnost drugega.”
Prvo tovrstno srečanje v samostojni Sloveniji se je sicer odvilo kot odziv na pismo, ki ga je predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič letos avgusta naslovil na predsednika države, v njem pa opozoril na neprimerno komunikacijo med tremi vejami državne oblasti.
Predsednik vrhovnega sodišča Florjančič je izpostavil, da je zanj kot predstavnika sodne veje oblasti bistveno, da vidijo, kje in kako so razmerja vzpostavljena med zakonodajno in izvršilno na eni ter sodno vejo na drugi strani.
“V zvezi z izvršilno oblastjo menim, da je vse prevečkrat izražen podcenjevalen ali drugače neprimeren odnos do sodne veje oblasti. Ne gre toliko za relacije z ministrstvom za pravosodje, s katerim prav zgledno sodelujemo, gre za druge nivoje izvršilne veje oblasti.”
Povedal je, da težko razume, kako lahko državni zbor ob predlogih za najvišja sodniška mesta zavrne predlog sodnega sveta, ki je opravil temeljit presejalni postopek, ko pa v sodnem svetu sedi pet predstavnikov, ki jih je izvolil prav državni zbor. Vprašal se ja, ali poslanci nemara ne zaupajo svojim predstavnikom in poudaril, da bi poslanci v državnem zboru morali upoštevati svojo pravico do tega, da glasujejo po lastni presoji, in da niso zavezani nikakršnim navodilom. Obregnil se je tudi ob izvršilno vejo oblasti, vlado, in povedal, da čedalje pogosteje zaznava njen podcenjevali pogled do sodne veje oblasti. Florjančič, ki je med drugim problematiziral tudi s sodstvom in pravosodnim resorjem neusklajeno ravnanje zunanjega ministrstva, ko je evropskim institucijam posredovalo poročilo o stanju slovenskega sodstva.
“Ta ocena delovanja slovenskega sodstva je bila podana brez sodelovanja z nami in po naše ni upoštevala realnih podatkov o slovenskem sodstvu,” je dejal Florjančič, ki je še predstavil opažanje, da se “neprimeren odnos posameznih predstavnikov vlade vse bolj kaže tudi v javnosti,” ki vse pogosteje negativno ocenjuje sodstvo. “Ali res ni možna drugačna komunikacija kot javno etiketiranje, omalovaževanje in celo žaljenje?” je vprašal vodja vrhovnega sodišča.
Predsednik vlade Janez Janša je v odgovoru Florjančiču dejal, da če so veje oblasti med seboj ločene, verjetno ni prepovedano izrekati kritiko: “Nekaj časa smo celo poslušali, da je treba vse, kar naredi sodstvo, spoštovati, ne da je treba upoštevati, ampak spoštovati, kar je to vejo oblasti postavljalo nekje nad papeža, na piedestal popolne nezmotljivosti in nedotakljivosti … Torej pred 32. leti smo imeli nek sodni sistem in kazensko pravo, ki je bilo formalno opredeljeno kot orodje za uničevanje razrednega sovražnika. Gospod Florjančič temu pravi, da so se dogajale tudi sodne zmote. Mislim, da je ravno v tem diametralno različnem pogledu na to, kaj je sodna zmota, tudi bistvo problema, o katerem govorimo.”
Predsednik vlade je zagrozil s protesti “ponižanih in razžaljenih”, ki bodo drugačni od zdajšnjih petkovih, ko “protestirajo tisti, ki branijo svoje privilegije ter zlorabljajo citat Thomasa Jeffersona: “Ko krivica postane zakon, je upor dolžnost …Če vi sami v sodstvu ne boste sposobni neke resne refleksije situacije in reforme in samo-korekcije, ker politika tega verjetno ni sposobna, potem bodo protestirali tisti, ki jim uničujete življenja. To bodo drugačni protesti.” Navedel je primer slovaškega parlamenta, ki da ima na klopeh poseben zakon, ki spreminja nekaj več kot 20 predpisov s področja sodstva in pravosodja in dela tisto, za kar bi pobudo po njegovih navedbah moralo dati sodstvo. Naj v sodstvu slednje preučijo, jim je Janša predlagal, naj se odprejo javnosti in dovolijo snemanje razprav v sodnih dvoranah, da lahko ljudje spremljajo, kako se sodi.
Na koncu je predsedniku vrhovnega sodišča svetoval, da sodna veja oblasti temeljito preuči zakon, ki ga imajo sedaj ne klopeh slovaški poslanci. “Ta zakon spreminja nekaj več kot 20 predpisov s področja sodstva in pravosodja in dela tisto, kar moramo tudi mi narediti. Na Slovaškem je prišlo do množičnih demonstracij, do aretacij sodnikov, mislim, da jih je trenutno v zaporu preko 30, in mislim, da jih bo v naslednjih tednih še dvakrat toliko,« je razlagal Janša in dodal, da misli, da se “v Sloveniji lahko izognemo temu”.
Po sodni veji oblasti je Janez Janša obračunal še s tožilstvom, ker je zavrnilo ovadbo zaradi slogana “Smrt janšizmu”.
Janez Janša: “Predsednik Ustavnega sodišča je veliko govoril o spoštljivem govoru. Preden sem jaz prišel na to srečanje, sem prebral odločitev enega od državnih tožilcev, ki je v bistvu grožnje s smrtjo označil za spoštljiv govor. Malo dvomim. Na slovenskih trgih in ulicah nastopajo ljudje, kričijo “Ubi Janšu”, “Smrt janšizmu”, celo na neki fakulteti ali akademiji množično tiskajo plakate s to grožnjo. Po hvalevrednem in zgodovinskem spravnem dejanju ob stoletnici koroškega plebiscita v soboto, zahvala gre predvsem predsedniku za to zelo pomembno dejanje, smo doživeli mazaško akcijo v sosednji državi s tem geslom, z grožnjo s smrtjo. Glejte eno je teoretično razpravljanje o tem, kako moramo biti vsi spoštljivi, kako je fajn in tako naprej, drugo je pa kruta realnost, ki se dogaja ob asistenci organa, ki ne ve, ali je izvršilna oblast ali sodna oblast. Taisti organ ne ve, ali je ena milijarda opranega denarja, iranskega denarja, v času trojnih mednarodnih sankcij kaznivo dejanje ali ne. V desetih letih. V mednarodnih krogih, ki štejejo, je zelo težko pojasniti to in zelo vpliva na naš ugled v svetu.”
