Predlogi in zahteve “koalicije ustavnega loka” močno spominjajo na akcije Janševega kroga nekdanjih novorevijašev v stilu “Nekaj je treba storiti” – “Potrebno bo delati na individualnih prestopih, saj kolektivnega prestopa SMC ne gre pričakovati”

Z nekaj malega zgodovinskega spomina bi lahko včerajšnjo akcijo za “koalicijo ustavnega loka” primerjali z akcijami in koncepti iz takoimenovanega Janševega kroga Nove Revije. Imena kot so Spomenka Hribar, Pavel Gantar, Boris A. Novak, Arjan Pregl, Barbara Rajgelj, Slavko Splichal, Niko Toš, Slavoj Žižek, pravzaprav sama po sebi ponujajo primerjavo z akcijami, ki so jih sprožili kulturniki iz znamenite številke »Sproščena Slovenija – obračun za prihodnost« (Nova revija, 1999), v katerem so novorevijaški razumniki poskušali obračunati s finančnim, medijskim, ekonomskim in predvsem ideološkim monopolom LDS in komunistične klike.

Zbirka člankov je postala nekakšen manifest »pomladnikov«, ki sta mu sledila apel »Ura evropske resnice za Slovenijo« in kasnejša pobuda »Nekaj je treba storiti«. “Sproščanje Slovenije” je doseglo vrhunec, ko je isti krog intelektualcev ob podpori treh strank SDS, NSi in SLS, na ljubljanskem Kongresnem trgu 25. septembra 2004 organiziral svoje družabno srečanje (za nasprotnike okarakteriziran kot »miting resnice«), le teden pred volitvami, pod sloganom »Za sproščeno Slovenijo«.

Pred tem so pobudniki javnost prepričevali o nujnosti politične preobrazbe Slovenije, pasteh korupcije in vulgo liberalizma na treh zaporednih seansah: na zborovanju v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Koncept se je po prevzemu oblasti razširil še na vladne organe, ministrstva, v parlament, vzporedno pa ga v letu 2005 obujajo tudi še vedno aktivni člani civilnodružbenega »Zbora za republiko«.

Potem so tu še novejše akcije, zadnja iz oktobra 2019, ko se je v Ljubljani na Prešernovem trgu odvijal »domoljubni in protikorupcijski shod« za rešitev Slovenije. Pri Prešernovem spomeniku se je zbrala množica protestnikov, ki so z nagovori in s transparenti vzklikali k enaki obravnavi vseh in pošteni državi. Shod sta organizirala SLS in Franc Kangler, pridružili pa so se mu še SDS, Novi socialdemokrati in Glas za otroke in družine ter okoli 20 civilnih iniciativ in društev.

Janez Janša je takrat med drugim dejal: »Danes smo se tu zbrali, da povemo, da je tega dovolj. Tu je začetek konca proti slovenskega komedijantstva. /…/ Od danes naprej nič več ne bo tako, kot je bilo,« je dejal. Nato pa »osebno v imenu volivcev«, ki so podprli SDS, med drugim zahteval revizijo odpisanih kreditov prvorazrednim, očiščenje pokojninskega sistema vseh privilegijev, popolno zaporo meje za nezakonite prehode, lustracijo skorumpiranih sodnikov, razbremenitev delavcev in podjetnikov, selitev državnih institucij iz centra po državi, več denarja za občine, ukinjanje nepotrebnih agencij in skladov, drastično zmanjšanje števila predpisov, red v zdravstvu, enakost pred zakonom in odgovornost vseh, ki so dvakrat »okradli državne banke, v njih prali denar za teroriste in sramotili Slovenijo v svetu,« tako Janša 10. oktobra 2019.

Leto kasneje 7. oktobra 2019 v dokumentu koalicije ustavnega loka zapišejo: »Pobudniki za koalicijo ustavnega loka smo trdno prepričani, da je potrebno ukrepati zdaj in takoj, če želimo preprečiti zdrs Republike Slovenije v iliberalno demokracijo in pot brez povratka,« so zapisali v svojem dokumentu, ki so ga, kot kažejo pogovori, predstavniki opozicijskih strank razumeli kot osnovo, da začnejo resne pogovore o spremembi smeri, v katero se pod Janševo vlado giblje Slovenija. V sredo so pobudo javno podprli vsi štirje predsedniki opozicije, Marjan Šarec, Tanja Fajon, Luka Mesec in Alenka Bratušek.

…Pred našimi očmi se izvršuje neizrečen, a nič manj neprikrit poskus stranke SDS, da z zlorabo ključnih institucij na podlagi avtokratskih prijemov, ped za pedjo, korak za korakom, spodje te družbene in državne temelje, redefinira ustavne norme, zaneti razdor in zakocka naš mednarodni položaj. Ne gre »le« za izrazito nekompetentnost soočanja z realnimi problemi, kar je neizbežna posledica zanikanja strokovne avtonomije in kadrovskega voluntarizma, za suverene države zavržno servilnost do tujih finančnih sponzorjev in ideoloških mentorjev, za privatizacijo javnega in toleriranja korupcije … Gre za veliko več in veliko hujšega, z daljnosežnejšimi in težje popravljivimi posledicami. Gre za ustavljanje Ustave, najvišjega akta soglasja v neki skupnosti, brez spoštovanja katerega ostane le brezpravje, oblastniška samovolja, avtoritarna država in družba brez prihodnosti…

Sistematičnost in brezobzirna premočrtnost projekta avtoritarne podreditve in nedemokratične, iliberalne preureditve Slovenije nedvoumno potrjuje namen, da pod njihovo oblastjo Slovenije leta 2022 praktično ne bo več mogoče prepoznati, saj bo SDS demontirala sistemske varovalke, razgradila nadzorne ustanove, podredila represivni aparat države, prevzela in oslabila medije, utišala kritične glasove, državo osamila v skupini EU odpadnikov, ter ključna podjetja spravila pod kontrolo strankarskih »prijateljev« iz tujine. Škoda bo praktično nepopravljiva, trud preteklih generacij zapravljen in smeli načrti novih zamajani.

Ko smo včeraj preverjali, kakšna je realna možnost, da bi kateri od koalicijskih partnerjev Desus ali SMC obrnil hrbet Janezu Janši in prestopil v nasprotni tabor, je bil odgovor približno naslednji. Kolektivnega prestopa SMC-ja ni pričakovati, potrebno bo delati na individualnih prestopih. Zato imajo prav tisti komentatorji in politični analitiki, ki pravijo, da bo v prihodnjih dneh in tednih velik pritisk na poslance predvsem iz vrst SMC, da prestopijo v opozicijski tabor in zagotovijo manjkajočih šest glasov za konstruktivno nezaupnico oziroma za padec vlade Janeza Janše.

Uspeh koalicije ustavnega loka je seveda odvisen od dveh sedaj koalicijskih strank in sicer SMC-ja in DeSUS-a, zato je še posebej zanimiva reakcija Tomaža Gantarja in Zdravka Počivalška, ki trenutno “ne vidita alternative Janševi vladi”.

Napovedana Erjavčeva kandidatura in morebitna vrnitev na predsedniško mesto nimata vpliva na sodelovanje DeSUS-a v aktualni vladi, saj o tem ne odloča predsednik stranke, pravi začasni vodja stranke Tomaž Gantar, ki je z vlogo DeSUS-a v vladi zadovoljen. Odločitev Karla Erjavca, da znova kandidira za predsednika DeSUS-a, je za začasnega vodjo stranke Tomaža Gantarja pričakovana.

Gantar je v izjavi za medije ob robu včerajšnjega vladnega obiska na Koroškem tudi pojasnil, da sta se z Erjavcem že pred časom pogovarjala predvsem o zadevah, na katere sta imela v preteklosti različne poglede, “ne pa o kandidaturah in sodelovanju v prihodnosti”. Dodal je, da je vnovična kandidatura za predsednika DeSUS-a Erjavčeva osebna odločitev, “ki pa ni lahka”.

Na vprašanje, ali bo podprl Erjavčevo kandidaturo, Gantar ni neposredno odgovoril, je pa opozoril, da DeSUS “potrebuje nekoga, ki politiko razume, ki pozna delovanje koalicije in vlade, teh ljudi pa je v resnici zelo malo”. Dodal je, da mu Erjavec ni govoril o tem, da ne bi mogel sodelovati s premierjem Janezom Janšo. Če držijo informacije, da sta bila Janez Janša in Karel Erjavec v stikih še preden je padla Aleksandra Pivec in da se je Janša za večino najpomembnejših projektov pravzaprav usklajeval z Erjavcem preko poslanske skupine seveda, to seveda ni dobra popotnica za “koalicijo ustavnega loka”

Glede možnosti povezovanja opozicijskih strank LMŠ-ja, SD-ja, Levice in SAB-a v okviru pobude pod imenom koalicija ustavnega loka, h kateri bi povabili tudi DeSUS, je Gantar dejal, da zadeva ni vredna komentarja, saj je vsake toliko časa temu podoben predlog v medijih. Dodal je, da za zdaj še ni slišal za dobro alternativo aktualni vladi. “Praktično ne vidim možnosti, da bi opozicija, ki je bila v vladi in razpadla, ker se niso znali dogovarjati, zdaj našla čudežno rešitev in se dogovorila za kakršno koli drugo možnost,” je ocenil Gantar. Po njegovih besedah se vseskozi govori o rušenju vlade. “Predvsem pa mislim, da vlada v tem trenutku dela dobro. Težko ji je očitati napačne poteze,” je dodal.

Prav tako je Gantar zadovoljen z vlogo DeSUS-a v vladi, saj so po njegovih besedah do zdaj izpeljali vse, kar je bilo predvideno, zato ne vidi razloga, da tega dela ne bi nadaljevali. Podobne izjave je dal tudi gospodarski minister in predsednik SMC Zdravko Počivalšek, češ da je za vodenje vlade “treba zbrati pogum, iti na volitve, dobiti mandat in narediti, kar misliš”. “Toda v tem trenutku ni nobene alternative tej vladi”.

Na Twitterju pa je zapisal: “Če kdo misli, da je čas, ko se soočamo z zelo zaskrbljujočo covid sliko, primeren za politične eksperimente, mu težko pomagam. So pa vsi vabljeni, da odgovorno sodelujejo pri obvladovanju zdravstvenih razmer.”

Minister za obrambo in predsednik NSi-ja Matej Tonin je sicer pokazal nekaj veče taktike in dejal, da je NSi vedno pripravljen na pogovor. Stranko zanima program pobude in število glasov, ki bi jih imela v DZ-ju, je dejal.

V zapisu na Facebooku je še zapisal, da niso prejeli nobenega vabila k pogovoru. “Ocenjujem, da v teh kritičnih trenutkih Slovenija potrebuje stabilno in homogeno vlado. Zadnja stvar, ki bi si jo v tej situaciji smeli privoščili, je politična kriza in eksperimentiranje z nekakšno prehodno vlado. Upam, da bo tudi opozicija razumela, da sedaj ni časa za politično preigravanje, ampak nas čas kliče, da strnemo vrste in naredimo vse, da Slovenijo rešimo iz primeža koronavirusa,” je pozval na Facebooku.

Ne glede na to, kakšna bo usoda predlogov in zahtev Koalicije ustavnega loka, pa se zdi, da zadeva ustreza predvsem liderjem opozicijskih strank, ki so morali demonstrirati neko odločnost in pripravljenost na pogovore o alternativi. Če že zaradi drugega ne, pa zaradi protestnikov in demonstrantov, ter zapisov v opozicijskih medijih, ki že nekaj časa postavlja vprašanje opoziciji, kaj bo storila.

Liderji opozicijskih strank so včeraj demonstrirali poenotenost pri oblikovanju alternative Janševi vladi. V primeru, če bi prevrat uspel, se sicer prevzema oblasti ne bodo otepali, čeprav se zdi, da si vsaj nekatere opozicijske stranke intimno v tem trenutku ne želijo, da bi res prišlo do padca Janševe vlade in da bi morali leto in pol pred koncem mandata in pred rednimi volitvami prevzeti oblast. Rajši bi pustili do konca mandata Janšo in ponovno naskočili izvršilno oblast po rednih ali izrednih volitvah.

In kot še prekleto velja, kot so zapisali v spletnem portalu Domovina: “V primeru neuspeha pa si lahko pred tistimi, ki zdaj nanje tako močno pritiskajo, da ne počnejo dovolj za zrušitev Janševe vlade, umijejo roke in kažejo na krivce v vrstah SMC in DeSUS. Da teh glasov ne bodo iskali sami, temveč jih mora zagotoviti “bodoči mandatar”, pa je edini pogoj, s potrebno občutljivostjo sporočen avtorjem projekta. Če se bo to sfižilo, se bodo sami najbolj iskreno oddahnili”.

Seveda pa ob tem pozabljajo, da se bodo, čez dve leti zbudili v 2. republiki, in da bo pravzaprav nepomembno, kdo bo prevzel oblast, saj poteze, ki jih sprejema sedanja Janševa koalicija, spreminjajo zadeve za 30 let nazaj in za 30 let naprej.