(VIDEO) Kako so novinarji na skupni tiskovni konferenci štirih liderjev opozicije sprovocirali Marjana Šarca? – Spor na odprti sceni glede morebitnega mandatarstva v prehodni vladi zaradi intervjuja Tanje Fajon v reviji Reporter
Na dan, ko je revija Reporter objavila intervju s Tanjo Fajon, so na skupni novinarski konferenci nastopili štirje predsedniki opozicijskih strank, ki so ponovili nasprotovanje vladni nameri o združitvi devetih regulatorjev v dve agenciji z argumentacijo, da gre pri tem za poskus političnega prevzema neodvisnih institucij in nastajanje avtokratskega nadzornega sistema.
K nasprotovanju ureditvi, kot jo v osnutku zakona o Javni agenciji RS za trg in potrošnike in Javni agenciji RS za finančne trge predvideva vlada, so opozicijski voditelji pozvali tudi stranke koalicije. Če pa bo zakon sprejet, Bratuškova ne izključuje niti iskanja podpore med ljudmi, torej zbiranja podpisov za izvedbo referenduma.
Vzdušje na skupni tiskovni konferenci pa je očitno pokvaril intervju Tanje Fajon, ki je v Reporterju ponovila že večkrat izraženo stališče, da Marjana Šarec potem, ko je razpustil prejšnjo vlado, ne more biti več premier morebitne prehodne vlade. Marjana Šarca je sprovocirala novinarka A Kanala z vprašanjem: “Pravite, da ste sposobni skupnega nastopa, kar ste danes večkrat poudarili. Pa me zanima, Gospa Fajon je v enem od intervjujev omenila, da gospoda Šarca, vas gospod Šarc, ne vidi več kot mandatarja, medtem ko se je Levica izkazala kot stranka, ki ni sposobna sodelovanja”?
Tanja Fajon je vse skupaj pripisala senzacionalizmu, hkrati pa še enkrat jasno povedala Šarcu, da v morebitni prehodni vladi ne more več računati na mesto predsednika vlade: “Tudi jaz sem bila nekdanja novinarka, senzacionalistični naslovi so izjemno atraktivni. To je bil tudi primer danes Revije Reporter, v kateri na štirih straneh odgovarjam na aktualno politične razmere, med drugim tudi o poskusu opozicije, da sodelujemo skupaj. Intervju smo delali dan po izjavi Kordiša v parlamentu in moj intervju je šel na izjave kolega Kordiša, da potrebujemo več zaupanja in sodelovanja. Ko pa je bilo vprašanje o bivšem predsedniku Marjanu Šarcu, še ga še enkrat na tem mestu v resnici težko predstavljam, ker se je tudi takrat sam odločil, da razpusti vlado”.
Marjan Šarec je stališče Fajonove pripisal bližajočemu kongresu SD-ja. Marjan Šarec: “No te izjave pripisujem tudi vrenju znotraj SD, predvolilnem vrenju. Vemo, da poteka tekma za predsednico oziroma predsednika strank. Zato je normalno, da se mora gospa Tanja Fajon dokazati kot odločna voditeljica. Kar se pa tiče tega, kdo me vidi na mestu mandatarskem, kdo me ne vidi, o tem sem že povedal pred skoraj stotimi dnevi, da če je vlada tehnična, potem ne vidim nikogar izmed nas v vladi. Naj bo tehnična. Do danes seveda še niso pripeljali čudežnega odrešenika. Če bo pa vlada politična, kar je sedaj bolj aktualno, in če bomo vsi v vladi, potem je pa jasno, da moramo biti glede na volilni rezultat. Drugače se bomo težko razdelili. O mojem odstopu je bilo pa praktično povedano že vse”.
Liderji opozicije so sicer enotno, morda najbolj ostro doslej, udarili proti vladni nameri o združitvi regulatorjev pod dve agenciji, češ, da gre za “popolno podreditev sistema in nastajanje avtokratskega nadzornega sistema”. Enotni so, da gre pri tem za poskus političnega prevzema neodvisnih institucij in nastajanje avtokratskega nadzornega sistema. Kot poudarjajo, bodo storili vse, da to preprečijo, če bo potrebno tudi z referendumom.
Predsednik LMŠ Marjan Šarec o tem, da želi vlada z združitvijo regulatorjev podrediti sistem: “Zdaj smo doživeli piko na i, ko smo doživeli, da se v nasprotju s pravnim redom EU in s kakršnimikoli normami skuša na hitro, praktično čez noč združiti vse regulatorje pod eno streho, pod krinko racionalizacije. Vsem nam je jasno, da gre za podreditev sistema in ščitenje koruptivnih praks,” je izpostavil Šarec.
Vodja SD Tanja Fajon o tem, da je združevanje regulatorjev poskus političnega prevzema neodvisnih institucij: “Danes v opoziciji enotno sporočamo, da ta vlada pod taktirko Janeza Janše povzroča pogrom nad demokratizacijo, nad demokracijo v naši državi. Gre za – ta zadnji poskus združevanja neodvisnih agencij v dve super agenciji – za popolno politizacijo. Gre za poskus še zadnjega političnega prevzema neodvisnih institucij pod krinko debirokratizacije. Ne bi me presenetilo, če bi Janez Janša skušal razpustiti tudi državni zbor,” je med drugim dejala Fajonova.
“Drvimo v nevarno, avtoritarno smer. Predsednik vlade pri pripravi zakonodaje v tajnosti gre verjetno tudi v nasprotju z ustavo,” je ocenila Fajonova. Po njenih besedah to kaže, da vlada v času koronske krize, ko se zdravstveno stanje ljudi slabša, izkorišča razmere za uveljavljanje nekih zelo hudih političnih potez v družbene podsisteme države. “To je nedopustno,” je jasna Fajonova.
Koordinator Levice Luka Mesec o ciljih vlade pri združevanju regulatorjev: “Cilji tega so jasni. Jasno je, da skušajo to narediti zato, da počistijo z ljudmi, ki v teh agencijah mislijo s svojo glavo. Lažje jih je namreč odstraniti skozi reorganizacijo kot skozi neposreden napad. Jasno je, da jih združujejo zato, ker je lažje politično si podrediti dve agenciji kot osem in jih politično obvladovati. In jasno je, da to počnejo tudi s svojih ozkih lastnih interesov.
Predsednica SAB Alenka Bratušek meni, da SDS ruši vse, kar diši po demokraciji in pravni državi: “SDS ruši vse, kar diši po demokraciji in pravni državi. Zato da vse agencije združijo v eno oziroma dve, nimajo absolutno najprej nobene strokovne utemeljitve in tudi pravno po mednarodnem pravu. Mislim, da so zelo na trhlih nogah. Zakaj so Agencije sploh ustanovljene? Zato da določeno stvar regulirajo in da so neodvisne. Se pravi, z združevanjem teh institucij izgubimo ali pa bomo izgubili oboje, če se slučajno to res naredi. In vse to naj bi se naredilo pod krinko debirokratizacije. Jaz sem prepričana, da tega Janezu Janši ne verjamejo niti v Butalah”.