Bo Janez Janša zaradi DeSUS-a koaliciji predlagal rekonstrukcijo vlade? – Ponudbo za vodenje tehnične “prehodne vlade” naj bi dobila celo Ljudmila Novak

Janez Janša se očitno ravna po načelu “delajmo kot, da bodo volitve redne, torej leta 2022, in se pripravljamo kot, da bodo izredne volitve že jutri ali pa najkasneje do pomladi 2021”

“In na tej točki še enkrat pozivamo opozicijo, nehajte čakati na nas, nehajte čakati na redne volitve. Zahtevamo, da se sedaj aktivirate, ta moment, ta hip. Zakaj niste zdaj v svojih pisarnah. Zakaj niste zdaj v kriznih štabih. Vsi se moramo upreti z vsemi močmi in treba je te ljudi “spucat” ven. Takoj,” tako je v petek zvečer pred parlamentom po nagovoru Ivana Galeta protestnike s pozivom opoziciji mobiliziral Jaša Jenull.

Nervoza, zaradi možnega scenarija, da bi vladi in Janševi koaliciji lahko uspelo ob neenotni opoziciji preveslati obdobje do rednih volitev leta 2022, je med protestniki očitno velika. Ne gre namreč za prvi poziv opoziciji, ampak je minuli teden že tednik Mladina na naslovnici objavil črno bele fotografije liderjev štirih opozicijskih strank z napisom na veliko “Zbudite se”.
“Medtem ko predsedniki opozicijskih strank sestankujejo, Janša vodi kulturno revolucijo. Napoveduje se sprememba, opozicija se je dogovorila za skupne nastope. Bo to dovolj?” se sprašujejo v Mladini.

V zadnjem času pripadniki levih struktur tekmujejo med seboj, kdo bo iz žepa potegnil ime vse sprejemljivega tehničnega mandatarja, ki bi zrušil Janeza Janšo: vse od Jožeta P. Damijana, Marte Kos Marko, Igorja Zorčiča, Jožeta Colariča, pa do Ljudmile Novak, pa na spletnem portalu Domovina ugotavlja Marko Balažic v članku “Obup na levici: kje je kdo, ki bi zamenjal Janšo?

“Četudi strukture z iskanjem kandidata za konstruktivno nezaupnico ne bodo uspešne, bodo v podzavesti povprečnega volivca že ustvarile občutek, da zmoremo mnogo bolje od Janše,” ugotavlja avtor v Domovini, in zdi se, da je takšna ugotovitev več kot točna.

Zdi se namreč, da je v tem trenutku kljub skupnim nastopom opozicije, predvsem pri interpelacijah najprej proti gospodarskemu ministru Počivalšku, potem proti notranjemu ministru Alešu Hojsu in vloženi interpelaciji proti kmetijski ministrici Aleksandri Pivec, še vedno bolj pomembno vprašanje kot pa vladanje Janeza Janše, kdo je pravzaprav avtentični in močnejši lider opozicije.

Predvsem pa konsolidacija posameznih strank znotraj levosredinskega bloka. Kot da bi se pripravljali na volitve, ne pa da je do konca mandata še praktično skoraj dve leti. Je to Tanja Fajon, začasna predsednica SD-ja, ali je to Marjan Šarec, nekdanji predsednik vlade, ali morda kdo drug iz opozicije.

Obupano iskanje tehničnega mandatarja. Na tem mestu je zanimiv sobotni zapis predsednika LMŠ Marjana Šarca, s katerim je zabetoniral sedanja politična razmerja: “Pred 100 dnevi sem zapisal, da bi bili pripravljeni podpreti prehodno vlado brez političnih liderjev. Do danes ni nobenega imena, zato je več kot jasno, da bi bila morebitna vlada politična, torej sestavljena iz vrst politike. Kar pa pomeni, da je relevanten odstotek, dosežen na volitvah 2018, in glede na to se pač razdelijo vloge. Seveda pa to tudi pomeni, da se ne gremo več nobenih eksperimentov s kakšno manjšinsko zgodbo in zunaj vladno podporo, temveč morajo vsi sodelujoči prevzeti ministrstva in s tem odgovornost!” je v soboto zapisal Marjan Šarec.

S tem je dal Šarec jasno vedeti, da bi se rad ponovno vrnil na mesto številka ena in da je nova vlada mogoča le, če bi ga ponovno postavili na čelo vlade, sicer naj ostane tako, kot je, torej status quo. Vendar, sodeč po prvih odzivih njegovih političnih tekmecev znotraj levega bloka, jim ne pade niti na misel, da bi še enkrat tvegali z Marjanom Šarcem. Rajši pustijo Janeza Janšo.

Pa tudi bolj oportuno je v teh časih ostati v razdrobljeni opoziciji, pustiti Janši, da opravi umazano delo okrog koronavirusne nadloge, ter sproti še malo počisti tam, kjer si sami ne upajo, pa vedo, da bi morali… Pri tem pa seveda morajo navzven zadostno prepričljivo izkazovati vnemo, da za zrušitev te vlade počnejo vse, kar je v njihovi moči, in s tem dajejo videz kot, da se kot levi borijo proti vladi, vendar so nemočni, dokler bosta DeSUS in SMC vztrajala v koaliciji.

Medtem ko se v opoziciji preštevajo in analizirajo, kdo ima primat na levi sredini ter predvsem kdo bi lahko v primeru konstruktivne nezaupnice prevzel vlado, se zdi, da zato tudi v koaliciji Janeza Janše ne sedijo križem rok. Janez Janša očitno dela po znani maksimi: “Delajmo, kot da bo sto let mir – pripravljamo se, kot da bo jutri vojna ali prevedeno v politični jezik “Delajmo kot da bodo volitve redne leta 2022 in se pripravljamo kot, da bodo izredne volitve jutri”.

Seveda je prvi in najbolj željen scenarij, da Janša s sedanjo koalicijo zadeve pripelje do rednih volitev leta 2022. Vendar je to maksimalistični scenarij v primeru, da bo dogajanje ostalo statično in da se ne bo zgodilo nič usodnega ter da bo razmerje v parlamentu ostalo nespremenjeno. Vendar je Janša, ki se bo v tem tednu moral skupaj s koalicijo odločiti, kako bo rešil primer Aleksandre Pivec, realist.

Prva možnost je, da predlaga rekonstukcijo vlade, torej, da ministrstvo za kmetijstvo izvzame iz kvote DeSUS-a ter ponudi stranki poleg ministrstva za zdravje, ki ga vodi Tomaž Gantar, še vodenje Urada za demografijo, povzdignjenega na nivo ministrskega mesta. S tem se razmerje v koaliciji ne bi bistveno spremenilo. DeSUS bi imel dva ministra, Nova Slovenija tri ministre in SMC štiri ministrska mesta plus predsednika parlamenta, seveda.

Druga možnost je seveda, da ob sedanjem razmerju v koaliciji ministrstvo za kmetijstvo prepusti stranki DeSUS, ki je že dala tudi ime novega ministra, vendar v tem primeru Urad za Demografijo ostane zunaj aktualnega razmerja ministrskih mest med strankami, kar pomeni, da bi to mesto lahko prepustil Aleksandri Pivec, kar bi pomenilo, da je na nek način zadovoljil DeSUS, pri sebi pa obdržal ministrico Aleksandro Pivec, vendar ne več v kvoti DeSUS-ovih ministrov, prav tako pa se razmerja ne bi bistveno spremenila.

Zdi pa se, da ima Janša, glede na dinamiko političnega dogajanja predvsem v DeSUS-u, pripravljen še vsaj eden ali dva alternativna scenarija in sicer, da bi bile volitve na začetku prihodnjega leta, torej še pred predsedovanjem Slovenije Evropski Uniji. Če namreč ne bo stabilizacije političnih razmer in se bo stalno pojavljalo vprašanje, do kam bo šla poslanska skupina DeSUS in kako bo to vplivalo na ostale člane koalicije, bi lahko Janša oceni, da je bolje oditi na volitve.

Janša bi sicer lahko zadržal vlado tudi brez DeSUS-a, ki ga mimogrede na kongresu naj ne bi prevzel niti Karl Erjavec niti Igor Šoltes, s katerim se ne strinja poslanska skupina, ampak naj bi imeli v ozadju pripravljenega načelnika upravne enote Murska Sobota Dominika Šteinerja. Šteiner naj bi bil skrivnostno ime v ozadju, ki naj bi prevzel DeSUS na novembrskem kongresu. Danes pa se je pojavila celo namig, da naj bi DeSUS prevzel kar Jože Podgoršek, državni sekretar na kmetijskem ministrstvu in kandidat poslancev stranke za novega kmetijskega ministra.

In če se na koncu vrnemo k opoziciji, se zdi, da kljub temu, da zavzeto čakajo na napake vladne koalicije Janeza Janše, očitno zavzeto premlevajo mogoče scenarije za oblikovanje nove vlade. A glede na razglašenost in stare zamere se kaj takega pred rednimi volitvami v tem trenutku zdi še nemogoče.

Razen seveda, če Janša oceni, da je bolje tvegati izredne volitve konec letošnjega leta ali zgodaj spomladi na začetku prihodnjega leta in tako sproži scenarij B. Seveda pa s tem tvega podoben scenarij, ki se je zgodil že letos po odstopu Marjana Šarca, ki je računal na izredne volitve, dobili pa smo vlado Janeza Janše. Glede na to, da vsaj za nekatere stranke koalicije že misel na izredne volitve pomeni pravo nočno moro, bi se v takem trenutku sprožili vsi možni mehanizmi, kako podaljšati čas do rednih volitev.