(VIDEO) Zakaj se Janezu Janši mudi z ustanovitvijo demografskega sklada? – Ali Janša glede dinamike in “smeri razvoja” političnega dogajanja v prihodnjih mesecih ve nekaj, kar smo novinarji, politični analitiki in javnost spregledali?
Včeraj je bil pomemben dan za vladno koalicijo. Najprej so v državnem zboru sprejeli rebalans proračuna, zvečer pa je vlada na seji sprejela še peti protikoronski zakon in zakon o demografskem skladu. Premier Janez Janša je na Twitterju po seji zapisal, da sta oba predloga zakonov sprejeta in napovedal, da bosta “naslednji teden na poslanskih klopeh”.
To pa je vsaj glede zakona o demografskem skladu presenečenje, saj naj bi ga vlada v parlament poslala šele konec novembra ali v začetku decembra, vsekakor pa po razpravi na ekonomsko socialnem svetu. Nočni tvit Janše so sicer v UKOM-u kasneje malo omilili.
Iz vladnega urada za komuniciranje (UKOM) so nekaj minut kasneje sicer sporočili, da bo vlada “predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu pred dokončno potrditvijo na vladi poslala še ekonomsko-socialnemu svetu”.
Še en dogodek se je zgodil včeraj, ki ni nepomemben in sicer predstavniki sindikatov so včeraj pred večerno sejo vlade zapustili sejo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), na kateri so usklajevali predlog petega protikoronskega zakona, ki ga je na večerni seji obravnava vlada. Predsednik Sindikata Pergam Jakob Počivavšek je dejal, da “na vladni strani ni bilo pripravljenosti, da se uskladi še preostale člene, ki so ostali odprti”.
To pa odpre popolnoma novo smer in sicer spor s sindikati, ki so do sedaj relativno benevolentno spremljali pol leta delovanja Janševe koalicije. Glede na to, da so v državi sindikati največji in najpomembnejši politični faktor, to vsaj na srednji rok ni najboljša novica za Janševo koalicijo. Tudi za enega najpomembnejših projektov koalicije – ustanovitev demografskega sklada,
Glede demografskega sklada pa so med drugim iz UKOM-a v sporočilu za javnost zapisali, da je poglavitna rešitev predloga zakona “omilitev pritiska na javne finance ob hkratnem zagotavljanju dodatnih sredstev za dostojne pokojnine, sofinanciranja izgradnje namenskih nepremičnin za starejše in za ukrepe družinske politike”.
Predlagani zakon “zasleduje cilj poenostavitev strukture upravljanja, cilj jasnejše opredelitve namena in meril upravljanja državnih naložb in cilj večje donosnosti iz naslova državnega premoženja, ki se namenja predvsem za zagotavljanje dodatne pokojninske varnosti v sedanjosti in prihodnosti”, so še zapisali v sporočilu za javnost po sredini večerni seji vlade.
Več podrobnosti o predlogih zakonov naj bi bilo sicer po neuradnih napovedih znanega danes na novinarski konferenci. So pa včeraj popoldne svoj predlog zakona o slovenskih demografskih rezervah predstavili na SD-ju, ki se konceptualno bistveno razlikuje od vladnega predloga demografskega sklada, čeprav oboji poudarjajo nujnost reševanja demografskih izzivov, s katerimi se sooča Slovenija.
Kot je povedal poslanec SD-ja Jani Prednik je njihov predlog vsaj delen odgovor na staranje prebivalstva, katerega posledica bo slabšanje razmerja med delovno aktivno in upokojensko populacijo. Cilj zakona je tako zagotoviti pokojnine za tiste, ki so danes stari 40 let ali manj, ter vsaj delno razbremeniti proračun pri pokrivanju primanjkljaja pokojninske blagajne.
V SD, kjer so skupaj s SAB minuli teden v DZ vložili predlog zakona o slovenskih demografskih rezervah, poudarjajo, da je cilj njihovega modela demografskega sklada zgolj akumulacija in plemenitenje sredstev za sofinanciranje pokojninske blagajne po letu 2040. Upravljanje državnih naložb zato jasno ločujejo od upravljanja sredstev sklada.
Če je letni proračunski transfer v pokojninsko blagajno trenutno nekoliko med milijardo in 1,5 milijarde evrov, v obdobju od 1999 do 2016 pa je v povprečju predstavljal okoli 30 odstotkov prihodkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), bi se po nekaterih analizah do 2050 lahko to proračunsko breme povečalo na blizu treh milijard evrov.
Vendar pustimo številke, saj gre poleg reševanja pokojninske blagajne predvsem za moč in vpliv na upravljanje državnega premoženja oziroma družinske srebrnine, kjer pa se konceptualno vladni predlog in predlog opozicijskega SD-ja in SAB-a bistveno razhajajo.
Opozicijski predlog predvideva preoblikovanje Kapitalske družbe v delniško družbo Slovenske demografske rezerve s sedežem v Mariboru, ki bi bdela nad demografskim skladom. In to je razlika od zamisli vladne koalicije, ki želi demografski sklad preoblikovati v krovnega upravljavca državnih naložb.
V SD in SAB želijo upravljanje državnih naložb tako jasno ločiti od upravljanja sredstev sklada, zato minimalno posegajo v trenutno ureditev, po kateri je SDH pogodbeni upravljavec kapitalskih naložb države. Druga bistvena razlika pa je v sestavi nadzornega sveta in upravljanju demografskega sklada oziroma demografskih rezerv. Vladni predlog predvideva 13 članski nadzorni svet. Od tega bi štiri člane imenovala vlada, devet članov pa parlamentarne stranke. Po tem predlogu bi imela seveda večino vladna koalicija.
Družbo Slovenske demografske rezerve pa bi po predlogu SD-ja in SAB-a vodila profesionalna uprava, nadzoroval pa bi jo devet članski nadzorni svet, ki bi ga imenoval DZ. Štiri člane bi predlagala vlada, štiri predstavniki sindikatov, delodajalcev in upokojencev ter mladih, enega pa bi predlagala Komisija DZ za nadzor javnih financ, kjer ima večino opozicija. Sklad bi imel petletno naložbeno politiko, ki bi jo prav tako potrjeval DZ.
Vladni predlog predvideva, da demografski sklad kot delniška družba prevzame vse premoženje razen določenih energetskih družb in Darsa, ki jih upravlja, vendar jih ne bo imela v lasti. Vse ostalo je v lasti sklada po zadnjem vladnem predlogu. Na vprašanje, zakaj po oceni opozicije to ni dobro in v skladu z OECD smernicami oziroma zakaj opozicija v svojem predlogu ohranja večino premoženja v lasti RS v opoziciji, pa odgovarjajo:
Gorazd Prah: “Iz dveh razlogov je to slaba rešitev. Prvič, prenese se vse, ne pa Dars in elektro-distributerji, Pošta in Slovenske železnice. Mislim, da glavni razlog, zakaj so bili poskusi ustanavljanja demografskega sklada do sedaj neuspešni, je dejstvo, da so ljudje poskušali zmešati dva že sama po sebi zelo težko rešljiva problema. Eden je upravljanje državnih naložb v skupno dobro in drugi je plemenitenje donosa zato, da bomo uspeli sofinancirati pokojninski primanjkljaj. Težko si predstavljamo, da bi ena sama institucija zmogla dobro delati oboje in zato temeljni razlog, da se to razdeli”.
Na ugotovitev novinarjev, da v prezentaciji SD-ja ni besede kupnina oziroma na direktno vprašanje, privatizacija da ali ne, strokovni sodelavec poslanske skupine SD Gorazd Prah odgovarja: “Kupnina oziroma privatizacija je možna, ker verjetno za 20 ali pa 50 let naprej verjetno ne moremo vedeti, ali bo vsako podjetje ostalo takšno kot je in da ga država mora obdržati. Vendar puščamo v veljavi zakon o Slovenskem državnem holdingu in klasifikacijo naložb, kar pomeni, tiste naložbe so zavarovane. Temeljne demografske naložbe pa še dodatno zavarujemo pred privatizacijo brez odgovornosti z obveznim soglasjem državnega zbora pred njihovo morebitno odtujitvijo v dobi akumulacije. In ta ista določba velja tudi za konsolidirano naložbo KAD-a v Krko. Ravno zaradi tega, ker jo država daje tja zato, da bi povečala sredstva sklada. Ne bi pa želeli sklada obremeniti z lastništvom velikanskega deleža podjetij, ki bi bila vsa obremenjena s takšnim soglasjem, ker bi to preprosto pomenilo, da ta sklad ni več neodvisen. To pa je bil temeljni cilj do sedaj tudi tistih, ki so na drugi strani zakon pripravljali”.
V SD so za sklad predvideli stalne in dodatne vire. Stalne vire bi predstavljale dividende in dohodki od morebitnih kupnin ob prodaji deležev od t. i. temeljnih demografskih naložb. Med te naložbe spadajo državne naložbe v Zavarovalnici Triglav, Pozavarovalnici Sava, Telekomu Slovenije, NLB, Luki Koper ter družbi Slovenski državni gozdovi in DSU, h kateri bi priključili tudi preostalo premoženje DUTB po njeni likvidaciji.
Vrednost teh naložb trenutno ocenjujejo na 1,4 milijarde evrov, pred nepremišljeno prodajo pa bi jih zavarovali z določilom, da je za njihovo odsvojitev potrebna odločitev DZ.
Dodatni viri sklada bi bili medtem določen delež prihodkov od dividend oz. kupnin od drugih državnih naložb, dva odstotka letnih prihodkov od trošarin in 30 odstotkov prihodkov od koncesnin za izkoriščanje vodnih virov.
Zakonski predlog do konca 2022 predvideva konsolidacijo strukture državnih naložb z zamenjavo naložb med skladom in državo. Tako bi Slovenske demografske rezerve, katerih premoženje je ob preoblikovanju iz KAD ocenjeno na okoli 1,1 milijarde evrov, na državo prenesle za skoraj 133 milijonov evrov naložb v elektrodistribucijskih podjetjih in družbah, kot so npr. Petrol, Luka Koper in Telekom Slovenije. Država pa bi na sklad prenesla naložbe v ocenjeni vrednosti okoli 584 milijonov evrov na čelu z deležem države in SDH v Krki.
S to zamenjavo bi se vrednost sklada po projekcijah v 2022 povečala na okoli 1,55 milijarde evrov, ob upoštevanju dodatnih virov pa na 1,71 milijarde evrov.
Ob koncu 2022 bi tako okoli dve tretjini ali 6,6 milijarde evrov državnih naložb predstavljale strateške naložbe, 1,7 milijarde evrov bi bilo premoženje Slovenskih demografskih rezerv, nekaj manj kot 1,3 milijarde evrov temeljne demografske naložbe, preostalo pa bi bile pomembne državne naložbe, preostale naložbe SDH in portfeljske naložbe.
Glede finančnih učinkov sklada si v SD obetajo, da bi lahko iz njega po 2040 pokrili vsaj 15 odstotkov primanjkljaja v pokojninski blagajni. Ob konservativnem 2,5-odstotnem letnem donosu portfelja v začetku pričakujejo letno nakazilo v pokojninsko blagajno v višini 408 milijonov evrov, pozneje naj bi ta številka okoli 2055 narasla na skoraj 519 milijonov evrov, nato pa bi začela ob predvidenem izboljšanju demografske slike spet zniževati.
Na kritike ekonomistov, da je to vendarle poskus ohranitve trenutnega modela državnega lastništva v gospodarstvu in da se sredstva, ki gredo v proračun od morebitnih kupnin in se uporabljajo tudi za odplačevanje zunanjega dolga po opozicijskem predlogu zamrznejo za 20 let in potem spet vrnejo v proračun, v SD-ju odgovarjajo:
Gorazd Prah: “Delno te kritike, ki ste jih na drugem mestu izrekli, poznam in ja, obstaja ta nevarnost. In tudi zaradi tega nismo rekli, da je potrebno vse premoženje in vse donose prenesti v sklad in njegovo upravljanje. Konec koncev lastništvo podjetij pomeni tudi lastniško odgovornost zato, da jih braniš zato, da jih razvijaš zato, da jih dokapitaliziraš, če je treba in to je nekaj, kar ta država v zadnjih 15 letih, to si drznim reči kot mlad človek ni bila sposobna najbolje razumeti. Želimo, da vsaj za prihodnje generacije ne bi tega ponovili.
Če govorimo o drugem vprašanju, da naj bi šlo za ohranjanje statusa quo, se moramo vprašati, kaj točno je status quo, ker stanje danes ni takšno kot leta 2015 ali pa leta 2012, ko je druga vlada Janeza Janše ustanovila (SDH) Slovenski državni holding, si ga zamislila kot lastnika, namesto kot upravitelja, in mu dala proste roke, da brez politične odgovornosti prodaja. Povrhu vsega pa še funkcionira po predpostavki, da portfeljska naložba je enaka za prodajo. To ni res, to ni nikoli bilo res. Se lahko prodaja, ni pa je potrebno, in v tem je velikanska razlika. Če pa vzamemo v zakup tudi privatizacijo, ki se je zgodila pogosto brez politične odgovornosti, pa je to struktura premoženja, ki ga danes imamo. Ne pogovarjamo se več o tem, ali imamo velik delež v državnih bankah, ker ga nimamo. In tisto, kar je še ostalo, operiramo s premoženjem, ki je ostalo, ki res ni bilo ustrezno zavarovano, ni pa bilo ustrezno zavarovano tudi zato, ker so SDH, ki bi moral biti pogodbeni upravitelj v skladu s smernicami OECD na samem začetku, si zamislili kot lastnika in potem sta dve vladi delali na tem, da sta ta koncept spremenili nazaj. Da je RS lastnik, SDH pa je njen pogodbeni upravitelj. In ta sistem, ki se je izkristaliziral, ta del OECD-jevo korporativno prakso pri upravljanju, pa tudi mi želimo ohraniti. Če je to status quo, ok”.
