Kaj ima Karl Marx in njegova teorija “prvotne akumulacije” ter “ekspropriacija ekspropriatorjev” z ustanovitvijo nacionalnega demografskega sklada in zakaj ustanovitev demografskega sklada pomeni resetiranje dosedanje politične in gospodarske moči v “podjetju” Slovenija? – TOPNEWS.si

Kaj ima Karl Marx in njegova teorija “prvotne akumulacije” ter “ekspropriacija ekspropriatorjev” z ustanovitvijo nacionalnega demografskega sklada in zakaj ustanovitev demografskega sklada pomeni resetiranje dosedanje politične in gospodarske moči v “podjetju” Slovenija?



Kaj ima Karl Marx in njegova teorija “prvotne akumulacije” ter “ekspropriacija ekspropriatorjev” z ustanovitvijo nacionalnega demografskega sklada in zakaj ustanovitev demografskega sklada pomeni resetiranje dosedanje politične in gospodarske moči v “podjetju” Slovenija?

Včeraj so na Brdu pri Kranju na koaliciji v širši sestavi predstavili osnutek zakona o demografskem skladu. Vlada bo predlog zakona o demografskem skladu potrdila v kratkem, najverjetneje na prihodnji seji vlade, in ga takoj predstavila Ekonomsko-socialnemu svetu, zvezi društev upokojencev in mladinskemu svetu. Nato bo konec novembra oziroma v začetku decembra z morebitnimi dopolnitvami šel v državni zbor.

Medtem ko so se mediji štiri mesece od junija ukvarjali predvsem s primerom Aleksandre Pivec in Desusom ter medijsko zakonodajo, so v koaliciji praktično od junija usklajevali zakon o nacionalnem demografskem skladu, ki je vsekakor najpomembnejši projekt Janševe vlade garniture. Strateško gledano je bila Pivčeva in medijska zakonodaja zgolj dobra kulisa in dimna zavesa, za katero je v ožji skupini nastajal projekt, ki bo v temelju spremenil upravljanje državnega premoženja.

Tudi včeraj na Brdu pri Kranju, kjer so, kot je povedal vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec, potrdili, da so bile uskladitve s poslanskimi skupinami narejene že prej, tako da od poslancev ni bilo veliko vprašanj, in je predlog že usklajen.

Če včeraj na Brdu ne bi bilo poslanca Desusa Roberta Polnarja, ki je bil član usklajevalne skupine za nacionalni demografski sklad in je pravzaprav s kirurško natančno znal odgovoriti na vsako vprašanje novinarjev tako glede vodenja kot tudi glede tega, katere naložbe bodo v novem nacionalnem demografskem skladu, še danes ne bi vedeli kaj dosti o tem.

“In skupaj z Darsom, če hipotetično vzamemo, bi bil skupen kapital vreden 11 milijard evrov, brez Darsa je pa to nekaj več kot osem milijard in pol, je kirurško natančno vrednost novega NDS razlagal Polnar.

V osnovnem kapitalu demografskega sklada bodo naložbe v lasti Slovenskega državnega holdinga, Družbe za upravljanje terjatev bank, Družbe za svetovanje in upravljanje, Kapitalske družbe, Nepremičninskega sklada, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Modre zavarovalnice in naložba pokojninskega zavoda v Zavarovalnici Triglav.

V vsakoletni strategiji upravljanja naložb bo mogoče opredeliti tudi naložbe, s katerimi demografski sklad ne more svobodno razpolagati brez soglasja DZ-ja. To so naložbe v Telekomu Slovenije, Petrolu, Loteriji Slovenija, Novi Ljubljanski banki, Krki, Slovenskih železnicah, Pozavarovalnici Sava in Slovenski industriji jekla. Za naložbe v Holdingu, Slovenske elektrarne, 2TDK in področju, ki zajema distribucijo električne energije, pa je bilo že v začetku po Polnarjevih besedah mišljeno, da ne bodo v skladu, ampak jih bo sklad samo upravljal v imenu države.

Zatrdil je tudi, da je koalicija usklajena glede vprašanja, katera podjetja bodo prenesli v upravljanje demografskega sklada. Na vprašanje, ali pričakuje kaj več težav od interesnih skupin, je odgovoril, da je to odvisno od njih, ne od koalicije.

“To imate popolnoma prav, to tudi vemo, da sledi zdaj v javni obravnavi. Tu bo cel kup zanikanj, bo cel kup omalovaževanj, bo cela serija tudi takih vzvišenih zadržanosti. Vemo, da se bomo s tem morali soočiti, ampak jaz osebno ocenjujem, da gre tukaj za tako pomembno zadevo zlasti z vidika financiranja pokojninske blagajne v prihodnosti, da bo to pač potrebno vzdržati in potem skozi parlamentarno proceduro sprejeti,” je na naše vprašanje, ali se bo z nacionalnim demografskim skladom razlastila stara gospodarska garnitura in vzpostavila nova, dejal Robert Polnar.

Čeprav gre za državno premoženje, ki ga sedaj upravlja SDH, bo prišlo do zamenjave vseh nadzornikov v nadaljevanju tudi uprav, kjer bodo padale nekatere trdnjave, ki so bile imune na vsakokratno zamenjavo oblasti, saj so prej padale vlade preden so sploh poskušale zamajati monopole in oligopole, ki so se vzpostavili, in so bili nekakšni odtujeni centri moči, ki pa so imeli veliko večjo moč kot sama politika oziroma izvršilna veja oblasti.

Ob usklajevanju koalicije glede zakona o demografskem skladu tudi opozicijski poslanci poudarjajo, da je sprejem zakona o demografskem skladu nujen. “Dejstvo je, da demografski sklad potrebujemo, ker v naslednjih 20-ih letih ne bo dovolj sredstev za izplačevanje pokojnin iz pokojninske blagajne. Potrebovali bomo več sredstev iz proračuna in demografskega sklada,” je izpostavil vodja poslancev SD-ja Matjaž Han.

Opozicija sicer z besedilom osnutka zakona, ki je bil danes na mizi koalicijske ekipe, še ni seznanjena. A glede na poročanje medijev se v SD in SAB bojijo, da demografski sklad ne bo napolnil pokojninske blagajne oziroma da bo, kot je dejal Han, “to še ena agencija za razprodajo”.

Vodja poslanske skupine SMC-ja Janja Sluga je sicer dejala, da so danes dobili okvire zakona o demografskem skladu in s tem so zadovoljni. Dorekli bodo še nekatere podrobnosti. So pa v SMC-ju izrecno opozorili na previdnost pri infrastrukturnih podjetjih oziroma tistih, ki so nosilke kritične infrastrukture, da ne bi prišlo do izčrpavanja podjetij.

Čeprav je včeraj koalicija pokazala navidezno harmoničnost in praktično brez polemik sprejela osnutek zakona o demografskem skladu, pa bodo prihodnji meseci vsekakor zanimivi predvsem v smislu, kako se bodo na ustanovitev nacionalnega demografskega sklada odzvali tako imenovani “odtujeni centri gospodarske moči”, ki so državno lastnino do sedaj uporabljali kot, da je njihova.

Vsekakor je potrebno za razumevanje celotnega dogajanja ponovno prebrati Marxa in njegov kapital ter teorijo prvotne akumulacije. Od ustanovitve demografskega sklada naprej se bo slovenska politika resetirala za trideset let nazaj in analitiki bodo lahko analizirali dogajanje ali zgodovinsko obdobje v slovenski politiki do ustanovitve demografskega sklada in po njem.

Do sedaj je veljalo, da desni politični pol ni imel ali obvladoval centrov gospodarske moči, ki izvirajo iz državnega premoženja. Z demografskim skladom pa Janez Janša in njegova politična garnitura dobiva poleg politične tudi dejansko gospodarsko moč. Seveda tudi druge politične vladajoče elite so sicer imele formalne vzvode politične moči, vendar je prava dejanska moč bila skoncentrirana v ozadju pri upravljalcih državnega premoženja, medtem ko so vladne koalicije bile bolj ali manj zamenljive in prehodne, brez dejanske politične moči oziroma vpliva na kapital. Seveda gre za polnjenje pokojninske blagajne, vendar ima demografski sklad druge, veliko bolj usodne posledice.

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)