Hrvaški mediji o tem, da je Hrvaška dobila dvakrat več kot Slovenija, Janez Janša pa je zadovoljen – Koliko povratnih in nepovratnih sredstev bo iz corona paketa od EU resnično dobila Hrvaška in koliko Slovenija?

Po maratonskih pogajanjih voditeljev držav in vlad EU dogovorjeni sveženj vključuje proračun unije za obdobje 2021-2027 v vrednosti 1074 milijard evrov in novi sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. Slovenija lahko iz celotnega svežnja računa na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev, po vladnih ocenah ostaja tudi neto prejemnica sredstev EU.

Voditelji vseh članic Evropske unije so po vrnitvi iz Bruslja tako rekoč v en glas izjavili, da so dobili več denarja, kot so ga pričakovali. Tudi slovenski premier Janez janša in hrvaški premier Andrej Plenković. Prvič se je v zgodovini Evropske unije zgodilo, da je šla v skupni dolg z jamstvom celotne EU, kar so nekateri voditelji že ocenili kot “rojstvo nove Evrope”

Slovenija je dobila dvakrat manj kot Hrvaška, ampak Janša je zadovoljen, se je glasil naslov v Hrvaškem Večernjem listu. “Slovenija bo v sedmih letih dobila skupno 10,5 milijarde evrov, od tega je 6,6 milijarde nepovratnih sredstev in ostaja neto prejemnica,” je po vrhu EU v Bruslju sporočil predsednik vlade Janez Janša. V proračunu naj bi bile tri milijarde za kohezijo in 1,6 milijarde za kmetijstvo.

Od skupno 5,7 milijarde iz načrta za okrevanje bo nepovratnih sredstev 2,1 milijarde evrov (3.6 milijarde kreditov oziroma povratnih sredstev). “Z vrha EU odhajamo zadovoljni,” je ocenil Janša in izpostavil, da je imela Slovenija vselej težave pri črpanju sredstev, zato se tokrat poskušajo bolje pripraviti.

Janša, ki se je kot premier o večletnem evropskem proračunu pogajal tako leta 2005 kot leta 2013, pravi, da je bilo tokrat drugače, saj je EU po brexitu drugačna. Razmerja sil so drugačna, vzpostavljajo se nova ravnotežja, kar je dodatno prispevalo k temu, da so pogajanja trajala štiri dni. To ni nujno nekaj slabega, saj je več manevrskega prostora za manjše države, je ocenil Janša.

Če primerja vsa tri pogajanja, je po premierjevi oceni izkupiček glede na položaj in relativno razvitost Slovenije, ko gre za prihodnji večletni proračun, verjetno doslej najboljši. Izpostavlja tudi, da so že na prejšnjih pogajanjih pričakovali, da bo Slovenija v tem času že neto plačnica, a vendar ostaja neto prejemnica iz evropskega proračuna.

Tudi hrvaški premijer Andrej Plenković ni spustil priložnosti, da bi pohavil sebe in svojo vlado. Pravi, da so lahko na Hrvaškem izrazito zadovoljni. Ko seštejemo, bo Hrvaška skupaj dobila več kot 22 milijard evrov. Od tega v naslednjih sedmih letih okoli 15 milijard evrov nepovratnih sredstev.

“To je dosežek brez presedana, polovico več kot v prvih sedmih letih članstva v EU. Mislim, da bomo na ta način dobili pravo, svetlečo in čvrsto podlago za izvajanje reform za realizacijo projektov, vlaganja in to, kar je najpomembnejše za hitro gospodarsko okrevanje,” je dejal Plenković.

“Dosegli smo veliko po vseh različnih formulah. Uspeli smo dobiti dodatnih 500 milijonov evrov. Ne vem, če ste opazili člen, ki smo ga dobili v februarju, smo uspeli spraviti v pogajalski okvir, dobili smo od 300 do 400 milijonov dodtne kohezije – dodatnega cikla in razvoja in dodatnih 100 milijonov evrov, kar je rezultat sinočnjih pogovorov za razvoj podeželja.

Potemtakem je Hrvaška dobila 22 milijard evrov. Prištevamo se med tiste države, ki so dobile več sredstev za kohezijo in kmetijstvo. Po dolgem delu lahko rečem, da smo dobro opravili tukaj v Bruslju”, je dejal Plenković.

Zanimiv je podatek, da bo sosednja Hrvaška od 22 milijard evrov v sedmih letih iz rednega proračuna dobila 12.6 milijarde evrov. Od 9.4 milijarde pomoči Hrvaški iz takoimenovanega corona paketa je višina kredita 28 odstotkov, medtem ko je 5,9 milijarde evrov nepovratnih sredstev.

Na Hrvaškem že računajo, koliko stane članstvo države v EU, ki na letnem nivoju znaša okoli 600 milijo evrov, za naslednjih sedem let. To pomeni, da bo Hrvaška od 12.6 milijarde evrov v sedmih letih v evropski proračun plačala 4.2 milijardi evrov, dobila pa 8.2 milijarde evrov iz proračuna.

Pomoč iz takoimenovanega corona paketa pa je 9.4 milijarde evrov, od tega je 28 odstotkov kreditov oziroma povratnih sredstev, medtem ko nepovratna sredstva znašajo 5,9 milijarde evrov.

Slovenija bo v primerjavi s Hrvaško iz takoimenovanega načrta za okrevanje dobila 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev, medtem ko bo od skupno 5,7 milijarde evrov na voljo 2,6 milijarde kreditov. Skupaj bo Hrvaška v naslednjih sedmih letih dobila okoli 15 milijard evrov.

Ne glede na primerjave med dvema sosednjima državama pa se je prvič v zgodovini Evropske unije zgodilo, da je šla v skupni dolg z jamstvom celotne EU, kar so nekateri voditelji ob vrnitvi domov že ocenili kot “rojstvo nove Evrope”.