Deset razlogov, zakaj je moral odstopiti notranji minister Aleš Hojs – Sta se Hojs in Travner znašla v prisluhih policije zaradi preiskave o nabavi zaščitne opreme? – TOPNEWS.si

Deset razlogov, zakaj je moral odstopiti notranji minister Aleš Hojs – Sta se Hojs in Travner znašla v prisluhih policije zaradi preiskave o nabavi zaščitne opreme?

Deset razlogov, zakaj je moral odstopiti notranji minister Aleš Hojs – Sta se Hojs in Travner znašla v prisluhih policije zaradi preiskave o nabavi zaščitne opreme?

Včerajšnji z dogajanjem nabit dan bo verjetno še dolgo vir navdiha za različne politične analitike. Predvsem pri vprašanju, zakaj je odstopil notranji minister Aleš Hojs, ki je praktično zasenčil vso ostalo dogajanje, povezano s hišnimi preiskavami pri ministru Počivalšku.

Prvič, najprej je mesto notranjega ministra v vsaki vladi najbolj tvegano, saj mora imeti nenehno pripravljene kovčke. Praktično vsak nov dan lahko prinese dogodek, zaradi katerega mora notranji minister odstopiti. Gre za položaj, ki je najbolj na prepihu in pri katerem zjutraj lahko prideš v službo, po škandalu popoldne pa nisi več minister

Drugič, Hojs predvsem pa Travner sta bila že od vsega začetka predvidena za sanatorja, se pravi sanacijski tim na notranjem ministrstvu, ki ima vlogo čistilca in šele za njima bi prišel “pravi” direktor policije, ki bo vodil policijo in “pravi” notranji minister.

Kako sta nalogo opravila Hojs in Travner, je seveda vprašanje za predsednika vlade Janeza Janšo. Vsekakor ni mogel biti zadovoljen, da so se zgodile hišne preiskave pri Počivalšku na tak način, kot so se zgodile in s tem seveda povezano celotno dogajanje ob preiskavi nabave zaščitne opreme.

In če smo natančni v smislu pričakovanj Janeza Janše, Hojs in Travner nista opravila domače naloge in pri Janši glede tega ni nobenega popuščanja, ampak vojaška logika pač.

Tretje dejstvo je, da je Hojs bil minister v koalicijski vladi, torej minister vladajoče stranke, ki je imela v rokah resor, ki preiskuje ministra koalicijske stranke predsednika SMC Zdravka Počivalška.

Nehigienično je, da zato Janša oziroma SDS ne bi potegnila nobene poteze, s katero bi dokazala, da mu je pomembnejša usoda koalicije kot pa usoda ministra Hojsa, čeprav je bil Hojs eden ključnih predsednikovih mož.

Četrtič, na mizi je vprašanje usode koalicije, ki je bila z včerajšnjimi preiskavami in pridržanjem ministra ogrožena in zato je moral Janša potegniti nekaj radikalnega, nekaj velikega, da bi dokazal lojalnost Počivalšku.

Petič, Počivalšek je za Janšo veliko bolj pomemben predvsem z vidika koalicijske kombinatorike kot pa notranji minister Aleš Hojs in je moral žrtvovati topa, da bi rešil kraljico. In sedaj prehajamo še na bolj resne razloge, ki so vsaj včeraj bili del mozaika za odstop, kot je bilo slišati v insajderskih krogih. Janez Janša je torej moral “dokazati”, da s preiskavami nima nič in je zato đrtvoval svojega najljubšega ministra.

Šestič, po nekaterih informacijah naj bi se Hojs in Travner znašla v prisluhih, povezanih s preiskavo zaščitne opreme, ko sta poskušala “pomagati” oziroma reševati Počivalška. Po tej tezi naj bi Hojs samo prehitel dogodke, saj bi nastal škandal, zaradi katerega bi bila ogrožena celotna vladna kompozicija ne samo mesto notranjega ministra.

Sedmič, če Hojs ne bi odstopil, bi lahko s tem ogrozil položaj predsednika vlade Janeza Janše, ne samo zaradi koalicijskih razmerij, ampak zaradi tega, ker bi se pri nabavi zaščitne opreme zadeva širila in širila in na koncu prišla do predsednika vlade Janeza Janše. To pa nikakor ni v interesu šahovske končnice, kjer bi bil ogrožen kralj.

Osmič, Hojs je s svojim nastopom naredil pritisk na preiskavo in vnaprej relativiziral njene rezultate, “češ, da gre za zaroto Udbe in globoke države, ki skupaj s sovražniki te koalicije ruši demokratično izvoljeno oblast”.

Zelo verjetno je, da je razlogov za Hojsov odstop več oziroma da pri vsem skupaj ne gre samo za en razlog, ampak kombinacijo večih razlogov, ki se med seboj racionalno dopolnjujejo. Gre seveda za vnaprej načrtovano politično in taktično potezo. Je pa seveda vprašanje predvsem za predsednika vlade Janeza Janšo, kako lahko vladaš državi, če nimaš za sabo policije. To je ključna stvar vsake vladajoče garniture. Verjetno težko, saj je policija ključni del vsake vladajoče garniture, saj brez represivnega aparata, policije vojske in tajnih služb enostavno težko vodiš državo.

Nenazadnje devetič, vladajočo stranko in koalicijo čakajo še druge zelo neprijetne zadeve oziroma preiskave. Včeraj se je že omenjalo predsednika koalicijske stranke NSi Mateja Tonina. Potem je tu madžarsko financiranje in še in še bi lahko naštevali. Zato je bilo potrebno ne samo relativizirati preslikavo, ki se je dogajala včeraj, ampak tudi vse bodoče fronte, povezane z notranjim ministrstvom oziroma policijo ter vladajočo stranko.

Je pa dogajanje zanimivo z vidika opazovalca od zunaj, ki ničesar ne bi vedel o dogajanju v Sloveniji in bi mu poskušal razložiti situacijo. V tem kontekstu je zanimivo dejstvo, da si verjetno noben minister tudi v prihodnje ne bo mogel podrediti policije kot represivnega aparata države, saj gre za institucijo, ki deluje po zakonskih in po svojih okvirih in kodeksih delovanja.

In desetič, če pogledamo od “zunaj”, torej policija preiskuje ministra koalicijske vlade zaradi domnevnega oškodovanja javnih sredstev pri nabavi zaščitne opreme. Vendar minister ne odstopi, ampak odstopi notranji minister zaradi ‘preiskave. Res zanimiva končnica.

Prihaja vroče poletje za vladajočo garnituro in politiko, kjer bo šel spopad do konca ali do “daske”, kot radi rečemo in pri tem se očitno ne bo izbiralo sredstev, ampak bo šlo na nož.

Gre pravzaprav za epski spopad v slovenski politiki in šele po bitki se bo preštevalo mrtve in ranjene, Hojs pa je bil včeraj prva figura tega spopada na vse ali nič.

COMMENTS

Wordpress (0)