(VIDEO) Kandidatka za ustavno sodnico Barbara Zobec zavrnila medijske zapise, da predstavlja “trdo jedro SDS-a”
V predsedniški palači sta se na javni predstavitvi predstavila kandidata za ustavnega sodnika oziroma sodnico, Andraž Teršek in pa Barbara Zobec. Omenjena kandidata je predsednik republike izbral med sedmimi prispelimi kandidaturami, nobeden od njiju pa dan pred predstavitvijo naj še ni bi imel zagotovljene zadostne podpore med poslanci, Barbaro Zobec nesporno podpirajo v SDS in NSI, medtem ko naj bi imel Teršek podporo opozicijskih LMŠ-ja, SD-ja, Levice in SAB-a.
Podporo Teršku pa naj bi dal tudi Zmago Jelinčič ter koalicijska SMC, po vsej verjetnosti pa tudi vladni Desus. Seveda je glasovanje tajno in zato je težko napovedati, kdo bo na seji 11. junija dobil glasove večine poslancev. Ključna bo seveda podpora koalicijskih strank, kjer pa očitno ni enotnega mnenja. Nasprotovanje SMC bi lahko bilo tudi povezano z nekaterimi sojenji Zobčeve, med drugim tudi v sojenje Francu Kanglerju, SMC pa je na volitvah podprl Arsenoviča.
“Zagotovo je neresnična trditev, da naj bi bila trdo jedro SDS, kar naj bi dokazale zadeve, v katerih sem bila sama sodnica poročevalka. Gre za zadeve Sikošek, Kangler, Novič. Brala sem tudi, da sem bila v senatu, ki je prekinil prestajanje zaporne kazni Gregorju Jezi, članu SDS, ter da sem bila tudi v senatu, ki je odločal v zadevi general Rupnik ter v zadevi Narte – Velikonja. S tem si določeni mediji nekje vsaj po mojem skušajo vzbuditi vtis, da sem naklonjena desni politični opciji in tudi, kot sem že rekla, da sem trdo jedro SDS-a.”
Zobčeva je pojasnila, da na leto reši oziroma je sodnica poročevalka v več kot 100 zadevah. “Zdaj pa če to rešujem 18 let, je to nekaj 2000 zadev. Nobenega dvoma ni, da je bilo v tem času ugodeno tudi komu iz leve politične opcije glede njegovega izrednega pravnega sredstva in tudi nikjer ni očitka, da bi komu iz leve opcije kršila človekove pravice. Poleg tega bi rada poudarila, da vrhovno sodišče odloča v senatu petih sodnikov. Res da sodnik poročevalec pripravi poročilo in da potem tudi napiše sodbo. Vendar pa morajo biti razlogi absolutno usklajeni z ostalimi člani senata ali, če pride do pregledovanja, vsaj z večino. “
Kot je povedala Zobčeva, se je za kandidaturo med drugim odločila, ker meni, da mora biti ustavno sodišče uravnoteženo, kar pomeni, da mora imeti tako ustrezno število teoretikov kot praktikov. Sama je kot sodnica na vrhovnem sodišču praktik, zato je prepričana, da bi lahko s svojimi izkušnjami “bistveno prispevala h kakovosti sicer teoretično dobro podkrepljenega ustavnega sodišča”.
Najprej se je sicer predstavil kandidat za ustavnega sodnika Andraž Teršek. V odgovorih na novinarska vprašanja glede dnevno politično dogajanja je Andraž Teršek povedal, da se kot kandidat za ustavnega sodnika nahaja v vmesnem polju in ni več “samo Andraž Teršek – predstavnik pravne stroke”. “Omenili ste besedo protest. Protest je v sodobni demokraciji ustavnopravna institucija. Mnogi pravni teoretiki, pa tudi filozofi, pa tudi mnoga sodišča, velik obseg strokovne znanstvene literature, pravico do protesta utemeljujejo kot človekovo politično pravico, kot del svobode v demokratični družbi. Konkretnih dogajanj pa ne želim in ne smem z vidika etike komentirati, ker sem sedaj v tem vmesnem prostoru, ki mi po mojem prepričanju tega ne dovoljuje, pa tudi nima neposredne zveze z temeljnimi kriteriji za presojo primernosti osebe za na sodniško mesto”.
Teršek: “Vse pogosteje se mi v zadnjih letih dogaja, da med številnimi pisanji, ki prihajajo na moj naslov, najdem tudi pisma, ki me kot pravnika pogosto šokirajo in marsikdaj tudi čustveno vznemirijo,” je povedal Teršek in dodal, da so to pisma ljudi z roba družbe, ki imajo za seboj pravno zgodbo in ga naprošajo za povratno informacijo, ali se jim je zgodila krivica. “Prepogosto se zgodi, da tem ljudem odgovorim, da jim je bila storjena krivica,” pravi Teršek, ki vidi priložnost, da na mestu ustavnega sodnika svojemu delu da več sistemskega vpliva in moči.
