Vodenje vladne službe za zakondjo prvezel nasprotnik arbitražnega sporazuma Miha Pogačnik – Med leti 2003 in 2016 je zgolj njegovo podjetje Lustica od države dobilo skoraj milijon dvesto tisoč evrov

Pogačnik danes živi na Hrvaškem, pred leti pa je na vprašanje, ali je zamenjal stran dejal: “Jaz se -kot prvo- ne dam podkupit, se pa dam kupit, Ampak kupit se dam pa za velike denarje”.

Čeprav v časih izrednih razmer koronakrize praktično nihče več ne šteje kadrovskih menjav, pa je zanimiva ena od zadnjih kadrovskih kombinacij Janševe koalicije imenovanje Mihe Pogačnika za direktorja vladne služe za zakonodajo. Pogačnik je pravni strokovnjak in je bil prvi mož mejnega vprašanja s Hrvaško skoraj celo desetletje. Delal je pod Drnovškovo in Janševo vlado. Odstopil pa zaradi očitka takratnega premierja Boruta Pahorja, ki je njegove honorarje ocenil za previsoke.

Vlada je namreč sinoči za vršilca dolžnosti direktorja vladne službe za zakonodajo imenovala pravnika Miho Pogačnika. Dosedanjo v. d. direktorice Katjo Triller Vrtovec je vlada imenovala za državno sekretarko v kabinetu predsednika vlade.

Pogačnika je sicer vlada imenovala za vršilca dolžnosti direktorja vladne službe za zakonodajo, začenši z ponedeljkom, do imenovanja direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev oziroma najdlje do 19. oktobra.

Parafa Mihe Pogačnika je pod sporazumom Drnovšek-Račan, njegov podpis pa pod Belo knjigo o meji s Hrvaško. Bil je vodja slovenskega dela komisije za mejo s Hrvaško, dokler ni leta 2009 odstopil, dan po izjavi takratnega premierja Boruta Pahorja, da se mu zdijo Pogačnikovi honorarji previsoki.

“Začetna ura mednarodnega pravnika je 600 evrov. Če se z njim pogovarjate eno uro in eno minuto, vam bo računal 1200 evrov,” je takrat pojasnjeval Pogačnik.

Miha Pogačnik je bil med 3. majem 2000 in 15. junijem 2000 ter med 1. decembrom in 31. decembrom 2000 v času Bajukove vlade državni sekretar Republike Slovenije na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije.

Gre za imenovanje, ki bi lahko nakazovalo, da bo Slovenija v odnosu do Hrvaške spremenila uradno politiko. Od junija 2017, ko je arbitražno sodišče v Haagu razglasilo končno razsodbo v mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško, sta namreč dve slovenski vladi, Cerarjeva in Šarčeva, vztrajali pri njeni uveljavitvi.

Vladajoča SDS, pa se je takrat v opoziciji zavzemala za opustitev arbitraže in začetek dvostranskih pogovorov o vprašanju meje.

To stališče, ki je identično uradnemu Hrvaškemu, je v zadnjih letih ves čas zagovarjal tudi Pogačnik, ki že vrsto let živi v vili v Opatiji. Aprila lani je tako Pogačnik za Nova24TV dejal, da je bil arbitražni sporazum slab. “Seveda slabo zastavljen temelj za seboj potegne številne napake, ki se potem kopičijo in kopičijo,” je dejal.

Leta 2017 je za televizijo POP TV izjavil, da ‘se ne dam podkupiti, se pa dam kupiti’. Leta 2019 se je sicer popravil in dejal, da nikoli ni in nikoli ne bi mogel delati za hrvaško stran.

S Hrvati vseeno deli mnenje, da je arbitraža mrtva. “Če se z arbitražo ne stirnjam, še ne pomeni, da sem se prodal,” opozarja Pogačnik, ki je govorice ocenil za zavistne. Kot na sovražnega agenta naj bi nanj gledali tudi Hrvati: “In razmišljajo, kaj za vraga nekdo, ki se je doslej pogajal za slovensko stran, počne na Hrvaškem.”

Pogačnik je leta 2019 sicer vizionarsko napovedal vrnitev v Slovenijo, saj je menil, “da doma primanjkuje stroke njegovega kova”.

Še leta 2005 je Pogačnik zagovarjal arbitražo kot najhitrejšo možnost, zato je vprašanje na mestu, zakaj sprememba strani zdaj? “Poglejte, jaz sem mogoče neodvisen, ker nisem pač vezan na obstoječo oblast.
“Na slovensko, ki ga za to ne plačuje več, verjetno res ne. Zdaj se Pogačnik, kot pravi, ukvarja bolj ali manj z lastnimi projekti zasebne narave. Kaj pa s Hrvati? “Jaz se – kot prvo – ne dam podkupit, se pa dam kupit. Ampak kupit se dam pa za velike denarje.”

Da je življenje Pogačnika luksuzno, ni skrivnost. Živi tudi v luksuzni vili z bazenom v Opatiji. A vseeno sporoča, da zaenkrat s Hrvaško ne sodeluje. Za zdaj. Pripravljen je namreč “svoje skromno znanje deliti v nekem kakovostnem okolju …”. Če že svoje znanje poimenuje kot skromno, pa bi bili zneski zagotovo vsej prej kot to.

Miha Pogačnik vodja vladne službe za zakonodajohttps://t.co/bucJIMJ4IS pic.twitter.com/vttZtPCP9G

— s d (@stanka_d) April 17, 2020

Pogačnik je leta 2007 prevzel vodenje slovenskega dela meddržavne komisije za reševanje vprašanja meje s Hrvaško, za katero sta se leta 2007 na Bledu dogovorila Janša in tedanji hrvaški premier Ivo Sanader. Za to je mesečno prejemal 5200 evrov, kar je razburjalo tedanjo opozicijo. Med letoma 2003 in 2016 je zgolj njegovo podjetje Lustica od države dobilo skoraj milijon dvesto tisočakov.