Stečaji podjetij, osebni bankroti in nova ekonomska kriza ter kot posledica nestabilnost in družbeni nemiri… Kakšne bodo ekonomske posledice korona virusa? – TOPNEWS.si

Stečaji podjetij, osebni bankroti in nova ekonomska kriza ter kot posledica nestabilnost in družbeni nemiri… Kakšne bodo ekonomske posledice korona virusa?

20. marca 2020
Stečaji podjetij, osebni bankroti in nova ekonomska kriza ter kot posledica nestabilnost in družbeni nemiri… Kakšne bodo ekonomske posledice korona virusa?

Na portalu Topnews.si objavljamo nekaj predlogov ekonomskih ukrepov, ki so vzbudili zanimanje celo ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška

Družbena omrežja sicer še vedno zaposluje in pregreva informacija o povišanju plač državnih funkcionarjev, ki bi v teh dneh morali dajati popolnoma drugačna sporočila državljanom.

Kot recimo v Singapurju, ki ga radi omenjajo kot zgled boja proti koronavirusu, so se funkcionarji popolnoma odpovedali plač v korist donacije zdravstvu. Ali pa recimo v Albaniji, kjer se je politična garnitura odpovedala polovici plač, vendar pa v tokratnem prispevku ne nameravamo pogrevati že tako pregrete situacije.

V razmislek v nadaljevanju ponujamo dva primera o tem, kako aktualno problematiko z gospodarskega vidika gledata ekonomista Jože P. Damijan in Bine Kordež. Avtorja ponujata tudi analizo prvih ekonomskih ukrepov vlade, ki so bili sprejeti včeraj.

V nadaljevanju objavljamo dva teksta, kjer se obravnava aktualna problematika z gospodarskega vidika, ki sta ga na blogu objavila Jože P. Damijan in Bine Kordež. Gre za poglobljeni razmislek, ki mu je priloženo nekaj smiselnih predlogov, prav tako pa sta avtorja pokomentirala tudi sprejete ukrepe. Seveda objavljamo zgolj osebna avtorjeva razmišljanja, čeprav so njuna razmišljanja zbudila precej zanimanja v javnosti, tudi pri gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku.

Več v nadaljevanju:

Ne odlog, pač pa odpis plačila prispevkov in davkov!

Vladna ukrepa, da država delno (40%) sofinancira plače zaposlenih, ki so na čakanju in da podjetjem omogoči odlog plačila prispevkov za zaposlene, nista dobro premišljena. Gre za polovičarska ukrepa, ki ne rešujeta težav podjetij, ki jih je prizadel ta povsem eksogeni virusni šok. Namreč v času zaprtja vseh gostinskih, turističnih in večine trgovinskih objektov, v času kolapsiranja gradbeništva in postopnega zapiranja vseh velikih industrijskih obratov (razen v živilski in delno v kemični industriji), v času, ko ostale storitvene dejavnosti delujejo na minus 20 ali več odstotkov, v času, ko samozaposleni (pri s.p.-jih) zaradi tega ne bodo imeli nobenih prihodkov, torej v času, ko se bo obseg prihodkov v naslednjih najmanj 2 mesecih zmanjšal agregatno za +30%, se bodo vsa ta podjetja in samozaposleni znašli v precejšnjih likvidnostnih težavah. Morajo namreč financirati plače (tudi če samo 60%), morajo poplačevati svoje obveznosti do dobaviteljev in do bank.

Odlog plačila prispevkov na plače in reprogramiranje plačila akontacij plačila davka od dohodka pravnih oseb ali reprogramiranje odplačila kreditov (nad čimer banke niso navdušene) ne rešuje problema. Podjetja se bodo morala zadolžiti v ta namen (če jim bodo banke sploh odobrile novo zadolžitev), kar jih ob padcu prihodkov spravlja v precejšnje težave in potencialno nesolventnost. Za podjetja je bolj racionalno v takšnih razmerah začasno, iz poslovnih razlogov odpustiti zaposlene, se rešiti bremena stroškov plač in ta problem prevaliti na državni proračun.

Problem se torej samo preloži na državo. Problem pa je, da zaposleni izgubijo službe in da se jim zmanjšajo prihodki (v obliki nadomestil za brezposelne), kar se pokaže v manjši agregatni potrošnji in s tem še dodatno večjem padcu BDP. Drugi problem pa je, da podjetja ne morejo plačevati svojih dobaviteljev in potencialno obveznosti do bank, kar problem potisne po verigi navzgor. Celoten gospodarski sistem se zamaje. Podobno kot v letih 2009-2010, ko se je tedanja vlada na napačen način lotila “reševanja” krize (z nekakšnim garancijskim skladom v višini 1 milijarde evrov, ki pa je bil iz objektivnih razlogov le minorno izkoriščen, saj ni bilo povpraševanja).

Bistveno primernejši ukrep, ki ne poslabšuje likvidnosti podjetij, ohranja delovna mesta, ohranja raven plač na podobni ravni in ki ne povzroči recesije, je (kot sem pisal včeraj), da gospodarskim subjektom in samozaposlenim država iz proračuna kompenzira izpad neto prodaje v času korona krize. Natančneje, da jim pokrije izpad dodane vrednosti podjetij (stroškov dela in amortizacije) za čas korona krize.

Kot sem tudi že pisal, je v sredo zvečer na pomoč članicam Evrosistema priskočila Evropska centralna banka (ECB), ki je v okviru programa Pandemic Emergency Purchase Programme (PEPP) zagotovila državam 750 milijard evrov za odkup obveznic do konca leta 2020. To pomeni, da je ECB odobrila članicam EU helikopterski denar v višini 5% evropskega BDP. Vsaka država lahko svoj delež, kot izhaja iz kapitalskega ključa, izkoristi kot želi. Po novem kapitalskem ključu ECB (0.3361% za Slovenijo), lahko BS za odkupe sredstev nameni 2.52 milijarde evrov. Slovenska vlada lahko ta sredstva izkoristi tako, da z denarjem, zbranim od izdaje obveznic, slovenskim podjetjem prek subvencij kompenzira izpad neto vrednosti prodaje (dodane vrednosti) in tako neposredno pripomore k ohranitvi tako podjetij kot delovnih mest.

Se pravi, vlada izda obveznice, s katerimi financira subvencije gospodarstvu v višini izpada dodane vrednosti. Pri tem je potrebno zgolj z Banko Slovenije (BS) uskladiti ročnosti obveznic, da bodo upravičene do odkupa v okviru PEPP programa ECB. Te obveznice bi namreč na trgu odkupila Banka Slovenije (BS) in po dospetju (denimo čez 10 let), bi vlada naredila zgolj rollover, torej poplačala te obveznice z izdajo novih, ki bi jih spet odkupila BS, kar je v skladu s politiko ECB. Obresti iz naslova obveznic pa so itak prihodek proračuna, saj jih BS v obliki plačila dobička vrne nazaj v proračun države.

V skladu s Kordeževimi ocenami bi v primeru blažje krize (2-3 meseci, upad BDP za 6.3%) v gospodarstvu prišlo potencialno do izpada bruto plač v višini 1.3 milijarde evrov (od tega 650 mio za neto plače in 500 mio za prispevke). V primeru daljše krize (do konca leta 2020, upad BDP za 14%) pa bi potencialno prišlo do izpada bruto plač v višini 3 milijard evrov. Torej dodatna sredstva, ki jih je namenila ECB za odkup obveznic, zadoščajo, da lahko slovenska vlada podjetjem, ki jih je prizadela korona kriza, pokriva izpad dodane vrednosti nekje do konca oktobra letos.

In še enkrat poudarjam, lepota tega pristopa je, da če bi država v celoti kompenzirala izpad dodane vrednosti gospodarstvu v času krize, sploh ne bi prišlo do upada BDP in recesije (povečane subvencije gospodarstvu namreč v kalkulaciji BDP nadomestijo izpad dodane vrednosti v gospodarstvu).

Ne gre za nobeno magijo, pač pa zgolj za premišljeno ukrepanje vlade, da se izogne recesiji, da ohrani pri življenju podjetja in odnose med podjetji in do bank, ter da ohrani delovna mesta in polne plače zaposlenih. Če kdaj, je zdaj čas za takšno bliskovito, premišljeno in odločno ukrepanje vlade. Z napačnimi ali polovičarskimi ukrepi, bo vlada zgolj – po nepotrebnem – spustila gospodarstvo v recesijo.

In še najkrajši možni povzetek tega ukrepa:

Rešuje delovna mesta,

Ohranja plače vseh zaposlenih in samozaposlenih (in s tem njihovo potrošnjo),

Sploh ne pride do recesije (subvencije se štejejo v BDP in povsem kompenzirajo izpad dodane vrednosti podjetij),

Je zastonj (efektivno tega denarja ECB-ju ne bo treba vrniti).

Gre za helikopterski denar, apliciran na korona krizo. In ECB ga je odobrila natanko za ta namen.

Razmišljanje BinetaKordeža o ekonomskih posledicah koronavirusa in analizo ukrepov, objavljamo v nadaljevanju:

članek – vpliv epidemije na proračun (1)

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.