(VIDEO) Kaj sta povedala Ciril Ribič in Ljubo Bavcon ob vložitvi ustavnih pritožb zaradi sodne rehabilitacije Rupnika?

Na sedežu Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je včeraj potekala novinarska konferenca, na kateri so predstavili vsebino dveh vloženih ustavnih pritožb zoper sodbo Vrhovnega sodišča iz oktobra lani v zadevi Leon Rupnik. Vrhovno sodišče je, po oceni predlagateljev, s sodbo rehabilitiralo domobranskega zločinca Leona Rupnika.

Vrhovno sodišče je namreč lani, po več kot 70-ih letih, po obsodbi domobranskega generala Leona Rupnika, s katero so ga obsodili na smrt, sodbo razveljavilo. Presodili so, da tedanja odločitev vojaškega sodišča v nekaterih točkah ni bila obrazložena. Odločili so, da se primer vrne na na ljubljansko okrožno sodišče.

Obe ustavni pritožbi, ki ju je pripravila projektna skupina Inštituta za ustavno pravo, so pripravili v obliki trdo vezane knjižice. Kot je povedal Ciril Ribičič sta vsebinsko enako naravnani, razlikujeta se glede tega, kateri so ustavni pritožniki in organizacije, v katere so ti pritožniki včlanjeni.

Prvo pritožbo so vložili Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije in Judovska skupnost Slovenija, drugo pa Mestna občina Ljubljana. Pri drugi je med pritožniki tudi Ljubo Bavcon. Kot je dejal Ciril Ribič, bo knjižica ostala nek dokument časa ne glede na to, kakšna bo usoda ustavnih pritožb.

“Moram reči, da smo bili nad tem sklepom zgroženi, zaprepaščeni, da se po 75-ih letih sodišče odloči in poišče v sodbi vojaškega sodišča iz leta 1946 razloge, ne samo za to, da sojenje vrne nazaj na okrožno sodišče, ampak, da s tem rehabilitira vojaškega in vojnega zločinca Leona Rupnika, ki je s svojimi dejanji namerno škodoval slovenskemu narodu in ki je s svojimi dejanji prizadel veliko gorja zdaj že pokojnim, pa nekaterim še živečim ljudem,” je med drugim dejal predsednik ZZB Marijan Križman in dodal, da so zbrali nekaj prič, ki so podale pisne razloge o prizadetosti njih samih ali njihovih svojcev.

“Ko smo razpravljali o tej sodbi, smo hočeš nočeš prišli tudi do zaključka, da bi se po tej logiki in na tak podoben način seveda lahko tudi sesulo sodišče v Nürnbergu in s tem bi šli na pot rehabilitacije najhujših vojnih zločincev, v katere spada tudi Leon Rupnik,” je še dodal Križman in dodal, da bo Okrožno sodišče v Ljubljani mrtvi osebi težko sodilo in to dejanje napeljuje na to, da je rehabilitacija pravzaprav že opravljena.

“Stopamo na pot držav, ki se sramujejo svoje lastne zgodovine. Stopamo po poti Poljske, ki je iz taborišč umaknila slike ruske armade, ki je osvobodila taborišča. To spreminjanje zgodovine je na žalost prisotno v nekaterih evropskih državah in postaja naš vsakdan, vendar če je Evropa utemeljena na proti fašizmu in to ne bi bila le floskula, potem bo potrebno okoli teh in še drugih zadev veliko narediti zato, da ne bomo postali tisto, kar si ne želimo. Da smo potemtakem vsi izdajalci, da smo bili vsi v domobranski vojski, da partizanska vojska ni obstajala in da NOB ni obstajal”.

Predsednik ZZB se je zahvalil Inštitutu za ustavno pravo, Mihi Hafnerju, Cirilu Ribičiču in Ljubu Bavconu ter odvetnikoma Romanu Završku in Mihi Kozincu, ki so, kot je dejal predsednik Zveze borcev, delali pro bono.

Vsebino ustavne pritožbe sta predstavila pripravljavca dr. Ciril Ribičič in dr. Ljubo Bavcon, ki je nastopil v vlogi žrtve.”

Govorim v imenu individualnih žrtev Rupnikov zločinov, ki so v lastnem imenu, pa seveda tudi v imenu naših prednikov, dali podpis in v imenu vseh nas izražam naše pričakovanje in še več, naše prepričanje, da bodo ustavne sodnice in sodniki natančno prebrali naši ustavni pritožbi. Da bodo preučili in pretehtali naše argumente, kar pomeni, da ne bodo z levo roko in kar mimogrede pritožbi zavrgli na primer s sklicevanjem na to, da še niso izčrpana vsa pravna sredstva. Dejansko so namreč vsa pravna sredstva izčrpana, kajti novega sojenja ni mogoče prirediti ne po črki zakona 139. člena ZKP, še bolj pa ne glede načela sodobnih demokratičnih kazenskih postopkov, ki jim strnjeno rečemo pošteno sojenje. To pošteno sojenje pa med drugim zahteva navzočnost obdolženca pri vseh procesnih dejanjih, njegovo pravico do enakosti orožja strank v postopku, pravico zagovarjati se in še in še, kar je seveda vse nemogoče, če je obtoženec mrtev. Ne verjamem, da bi si ustavno sodišče lahko privoščilo takšno sprenevedanje, kakršnega si je privoščil kazenski senat vrhovnega sodišča, ki je seveda vedel ali pa bi vsaj moral vedeti, da mrtvemu ni mogoče soditi. Moral bi se zavedati ta senat seveda, da gre za nekoga, ki je nacionalni veleizdajalec, vodja kolaboracije z italijanskimi in nemškimi, Slovencem tisočletja sovražnimi in povrh vsega tega še s fašističnimi in nacističnimi okupatorji. In da je storilec hudodelstev zoper človečnost in vojnih hudodelstev, kakor ga je spoznalo za krivega vojaško sodišče leta 1946. Zdaj pa naj bi zaradi takšne sodbe vrhovnega sodišča veljal za neobsojenega, torej za nedolžnega, kar seveda vključuje vse posledice domneve nedolžnosti. Iz vsega tega izhaja, da je edina institucija v Sloveniji, ki bi lahko razveljavila to sramotno sodbo ob senatu vrhovnega sodišča Ustavno sodišče,” je med drugim dejal Ljubo Bavcon.

Bavcon je v imenu pritožnikov, ki so poleg ZZB, mestne občine Ljubljana ter Judovske skupnosti izrazil upanje, da bo ustavno sodišče razumelo globoko protiustavnost, pa tudi moralno etično zavržnost sodbe vrhovnega sodišča tako glede individualne krivde Rupnika kakor tudi glede simboličnega pomena te sodbe.

Ta sodba je namreč postala sestavni del prizadevanja nekaterih neofašističnih in neonacističnih političnih krogov za spremembo zgodovinskih dejstev tako, da bi bili nacionalni izdajalci kolaboranti in vojni zločinci rehabilitirani,” je zaključil Bavcon.

Ciril Ribičič pa je dejal, da “gre za težko, dolgotrajno in odmaknjeno zadevo”. “Morda ti dve ustavni pritožbi nista najboljša pot, samo mi nismo našli druge poti za razveljavitev tistega dela sodbe Vrhovnega sodišča, ki je v celoti izničila obsodbo Leona Rupnika. Jaz bi se posebej zahvalil individualnim ustavnim pritožnikom, ki so dali osnovni poudarek tem ustavnim pritožbam. Gre za izredno pretresljiva pričevanja tistih, ki so sami na lastni koži ali pa so njihovi predniki doživljali grozote, za katerimi je v veliki meri stal Leon Rupnik. Posebej se mi zdi pomembno poudariti to, da smo ugotovili, ko smo natančno proučevali odločitev Vrhovnega sodišča in tudi natančno šli gledat celotno gradivo, nad 1000 strani gradiva tega sojenja, ki je dostopno zainteresirani javnosti, da smo ugotovili, da so bili spoštovani standardi Nürnberga, nürnberških procesov in, kot je profesor Bavcon posebej poudaril, so bili celo ti standardi, deloma višji kot tisti, ki so veljali v Nürnbergu”, je med drugim dejal Ribičič.