Škandalozno dogajanje v DZ: Sramotno zasliševanje in poniževanje vseh koroških Slovencev in zamejcev ob zaslišanju kandidatke za kohezijsko ministrico Angelike Mlinar – Slovenci kot Američani, nihče, ki ni rojen na slovenskih tleh, ne more biti minister (predsednik)

Da ne bo pomote, to, da je kandidatka za kohezijsko ministrico Mlinarjeva ostala brez podpore matičnih odborov DZ za EU in gospodarstvo, je vprašanje, v katerega se na tem mestu nima smisla spuščati. To je pač stvar političnega okusa in o okusih, posebej političnih, nima smisla razpravljati. Zato se v strokovni in politični del zaslišanja ter odgovorov Angelike Mlinar na tem mestu ne bomo niti spuščali.

Zasliševanje in očitanje Angeliki Mlinar, da je dvojna državljanska, slovenska in avstrijska, pa je najbolj sramotna in poniževalna razprava, kar smo jih videli v treh desetletjih slovenskega parlamenta. Ne gre za Angeliko Mlinar, ampak gre za poniževanje vseh koroških Slovencev, in manjšine, ki je po zgodovinskih krivicah ostala za mejo v Avstriji.

Ne predstavljam si, da bi katerikoli parlament na svetu tako poniževal svojega predstavnika manjšine in s tem tudi celotno manjšino in ne glede na to, kakšno bo četrtkovo glasovanje v državnem zboru, bo po včerajšnji razpravi na odborih EU in gospodarstvo ostal neizbrisni madež in pečat na tej sestavi parlamenta, ki bo zapisan v zgodovino in bo šel v anale parlamentarnih razprav.

Na tem mestu bomo uporabil kar uradne podatke o Slovencih in zamejcih po svetu. Izven meja Slovenije živi okoli 650.000 Slovencev. Večina jih biva v sosednjih državah, nekateri so se izselili v ostale evropske države in na druge kontinente. Slovence, ki živijo izven meja Slovenije, delimo na zamejce, zdomce in izseljence.

Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu sicer ocenjuje, da je slovenskih zdomcev, izseljencev ter njihovih potomcev okoli 500.000. Zdomci so začasno zapustili Slovenijo zaradi gospodarskih razlogov. Službe so iskali predvsem v evropskih državah: Avstriji, Nemčiji, Franciji, Švedski in Švici. Veliko pa je bilo primerov, ko se zdomci niso več vrnili v matično domovino in so se za stalno naselili v tujini. Postali so izseljenci. Izseljenci so Slovenci, ki stalno živijo v tujini. Največ izseljencev je v ZDA, Kanadi, Avstraliji, Argentini in v ostalih državah Latinske Amerike. V manjšem številu so tudi v Aziji in Afriki. Po razpadu Jugoslavije so Slovenci ostali tudi na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori in v Makedoniji.

In predstavljajte si, kako se počutijo ljudje slovenskih korenin, ki imajo državljanstvo tujih držav ali pa dvojno državljanstvo po svetu, ki so včeraj spremljali večurno razpravo dveh odborov slovenskega parlamenta, predvsem pa, kako se počutijo Slovenci za mejo v Avstriji, Italiji na Madžarskem ali pa na Hrvaškem, ki že desetletja in stoletja zaradi krivičnih zgodovinskih okoliščin živijo in so kot manjšina že tako ali tako prikrajšani zaradi tega, ker so Slovenci in pač živijo v tuji državi, kjer se borijo za slovenski jezik, kulturo, šege in navade. Ne glede na to, katere politične orientacije so in, ali imajo ali nimajo dvojnega državljanstva. Ali ni Koroška zibelka slovenstva, kaj je potem knežji kamen, ki je prvotno stal pri Krnskem gradu (avstrijska Koroška). In ali ne bi bila podpora koroški Slovenki tudi podpora celotni manjšini v Avstriji, ki bi bila bolj samozavestna, saj ima ministrico v matični državi. In nenazadnje, ali niso kroški Slovenci kljub temu, da nimajo slovenskega državljanstva, bolj zavedni Slovenci kot mnogi v matični državi.

Ampak Slovenci smo res nekaj posebnega. Imamo prvo damo najmočnejše države na svetu na dvoru Donalda Trumpa, ampak, ker je bilo v Sloveniji objavljenih toliko poniževalnih obtožb na račun prve dame, menda niti Melanija Trump niti Donald Trump ne želita niti slišati za Slovenijo. Si predstavljate, kako bi se recimo obnašali naši sosedje Hrvati, če bi imeli na ameriškem dvoru prvo damo. Ampak, če pustimo ob strani dejstvo, da gre za prvo damo ZDA, ki pač zaradi politike njenega moža, ki sodeč po javnomnenjskih anketah ni blizu večini Slovenije, se potem ne smemo čuditi, da zmanjka ob ključnih trenutkih, kot je recimo uveljavitev arbitražnega sporazuma, podpora velikih sil.

Ob tem je zanimiv odnos do kandidatke za ministrico s strani tistih političnih sil in strank, ki imajo sicer polna usta podpore manjšinam le, če so prave politične orientacije. Če niso prave politične orientacije, so sumljivi. Ob tem se obnašajo tako, kot se je obnašala najbolj okorela partijska oblast po Drugi svetovni vojni do tistih, ki so preživeli koncentracijska taborišča in so zato, ker so ostali živi in prišli domov, bili sumljivi. Saj kako je mogoče, da je nekdo preživel koncentracijsko taborišče in prišel domov živ, čeprav je več let gnil v tujih zaporih in kanclagerjih ravno zaradi svojega političnega prepričanja, je bil pogosto doma ponovno procesiran in zaprt, saj novim oblastem ni bilo jasno, kako je lahko preživel. Torej so bili zato že takoj sumljivi in predvsem krivi.

Podoben odnos je sinoči pokazal slovenski parlament oziroma nekateri parlamentarci do avstrijske Slovenke Angelike Mlinar. Ne bomo se spuščali v to, ali je imela Alenka Bratušek najbolj srečno roko pri izbiri kandidatke, ampak argumentacija, da bi morala izbrati kandidata/ko med dvema milijonoma Slovencev doma in ne med slovensko manjšino oziroma med koroškimi Slovenci, je naravnost zastrašujoča in pomeni nezaupnico ne samo Angeliki Mlinar, ampak celotni manjšini. Kako si naj sicer drugače razlagamo vprašanja, ki jih je v zvezi z dvojnim državljanstvom dobivala kandidatka za ministrico.

Ravno nacionalne in “nacionalistične” stranke so, od katerih bi človek pričakoval, da bo dejstvo, da nekdo na domači politični parket prihaja iz vrst manjšine, sinoči prednjačile v tem, da so problematizirale pridobljeno dvojno državljanstvo kandidatke in da je to bil pri mnogih tudi edini argument nasprotovanja kandidatki, ki je res vreden posebne obravnave. Še posebej v kombinaciji z očitki, da bo kot dvojna državljanka dobivala “zaupne informacije” in da bi lahko škodila naši državi in vohunila za tujo državo.

Če so avstrijski nacionalisti nasprotovali temu, da bi Mlinarjeva imela dvojno državljanstvo, je še nekako razumljivo, saj jim ni v interesu, da bi predstavnik slovenske manjšine postal minister v vladi matične države, ampak, da so domači nacionalisti problematizirali status predstavnika manjšine, pa je težko razumeti. Saj ne gre za predsedniško funkcijo, kjer recimo v ZDA ne more postati predsednik nihče, ki ni bil rojen na ameriških tleh. Pa še o tem bi se pri prejšnjem predsedniku Obami dalo razpravljati, saj je njegov oče rojen v Keniji, kjer je imel nekdanji predsednik svoje sorodstvo.

Mlinarjeva je namreč koroška Slovenka, avstrijskemu državljanstvu pa je v ponedeljek dodala še slovenskega. Vlada je namreč prejšnji teden ugotovila, da obstaja interes za sprejem Mlinarjeve v državljanstvo. Poslanec Boris Doblekar (SDS) je ugotavljal, da tako hitrega postopka ne pomni. Izredna dodelitev državljanstva ponavadi ni namenjena reševanju kadrovskega manjka, je dejal. Ob tem ga je zanimalo, zakaj se Mlinarjeva ni odrekla avstrijskemu državljanstvu.

“Še prejšnji teden ste bili brezposelna avstrijska državljanka, danes pa ste že kandidatka za slovensko ministrico,” je pripomnil Dušan Šiško (SNS). V Sloveniji imamo dvomilijonski bazen za pridobivanje kadrov, je dejal in dodal, da je Slovenija stopila v zadnjo fazo razpada, “če bomo začeli na ključne resorje postavljati tujce”. “Tudi jaz se sprašujem, ali SAB res nima nekih primernih kandidatov,” je dodala Suzana Lep Šimenko (SDS).

“Vi ste rojeni, kjer ste bili rojeni, in jaz sem bila rojena, kjer sem bila rojena. Vi si tega niste izbrali, jaz si tega nisem izbrala,” je dejala Mlinarjeva. Doblekarju je odvrnila, da se je bila avstrijskemu državljanstvu pripravljena odreči, a ji je bilo v veliko čast, da se ji ni bilo treba.

Mlinarjevi je v bran stopila poslanka SAB Maša Kociper in poudarila, da poslanci niso na televizijskem šovu. “Razpravljamo o bodočem ministru Republike Slovenije,” je bila jasna. “Tako kot ni kriva tega, kje je rojena, ni kriva, da je že tretja ministrica na tem položaju,” je nadaljevala Kociprova in dejala, da je Mlinarjeva doktorica prava, ki je sedela na eminentnih funkcijah, zdaj pa mora poskušati očitke o vohunstvu za pridobitev državljanstva. “Ko sta dobila državljanstvo Anthony Randolph in Britta Bilač ali kdo od drugih športnikov, smo bili pa vsi Slovenci,” je bila ostra.

“Tudi jaz sem dvojni državljan, pa na mojem zaslišanju to ni bil noben problem,” je dodal še prvi kohezijski minister v vladi Marjana Šarca Marko Bandelli. Prepričan je sicer, da mora Slovenija na področju črpanja postaviti novo strategijo, saj tega ne počnemo na pravi način. Kot je dodal, sta z Mlinarjevo že predebatirala nekatere stvari, sam pa ji bo lahko z izkušnjami svetoval tudi v prihodnje. Ob tem je res zanimivo, da nihče ni problematiziral Bandellija, ki sicer živi v Sloveniji.

Ob tem je še posebej zanimivo, s kakšno argumentacijo je Mlinarjevi, poleg desne in nacionalne opozicije, nasprotovala Levica, ki je skupaj z nacionalisti najbolj tolkla po Mlinarjevi z argumenti, ki jih je ministrica v nadaljevanju označila kot čisti fake news. Češ, da se zavzema za privatno šolstvo, pa čeprav je v Avstriji zagovarjala, da bi manjšina lahko imela tudi privatne šole tam, kjer ni zagotovljeno javno šolstvo.

Tako je Nataša Sukič iz Levice Mlinarjevo vprašala, če še vedno zagovarja privatizacijo pitne vode, kar je Mlinarjeva zavrnila. “Kar se tiče te trditve, nikoli nisem zagovarjala privatizacije pitne vode. Prosim, da tega ne ponavljate več, ker je to klasičen fake news,” je odgovorila Mlinarjeva.

Zaradi sinočnjega škandaloznega zaslišanja, povezanega z državljanstvom Mlinarjeve, bo v prihodnosti še marsikoga sram, pa ne samo sodelujočih v razpravi v državnem zboru.